Datum volitev mi je skoraj všeč. Še bolje bi bilo, če bi bila nedelja na »soboto«. (Lahko bi posnemali zvite poteze Cerkve, ki je poganske praznike enostavno nadomestila s krščanskimi in jih umestila na iste dni. Tako so se novi prazniki laže »prijeli«.) 25. maj, dan mladosti. Praznik, ko smo bili »vsi mladi«, se kot eno veselili in bili ponosni nase, ko smo skoraj vsi tekli v štafetah. A samo posamezniki so imeli čast voščiti »temu zločinskemu diktatorju«, kot ga brez milosti opredeljujejo novodobni »zgodovinarji«. Bilo pa je optimistično vzdušje in znali smo sodelovati.

Ko bi vsaj znale sodelovati tudi naše politične stranke v dobro slovenskega naroda. A ima vsaka svojo sebično »računico«, da jo bo sama bolje »odnesla« in dobila več poslancev za evropski parlament. Je taka razdrobljenost res jamstvo? Morda za tiste na vrhu priljubljenosti, a štirje poslanci, kot jih napovedujejo Šarcu, so gotovo utopija. Kampanja, na žalost negativna, traja že kar nekaj časa. Pri SDS pravzaprav od njihove zadnje vlade naprej. Zdaj se njeni pritiski samo še stopnjujejo. Letijo na vse strani, najbolj na največjo konkurentko, na LMŠ in njenega predsednika. Janševi mediji ga žalijo, da je »mali Adolfino«, si še naprej izmišljujejo zgodbe in širijo laži, ki naj bi mu škodile ter ga pahnile po lestvici navzdol. Židanu očitajo milijonski posel s Futuro, Cerarju hočejo zadati še »zadnji udarec«. Tudi s »sestrsko« NSi se prepirajo, kdo je povabil Webra v Slovenijo.

Resnici na ljubo so vladajoče stranke dobra tarča tudi zaradi svojih preteklih »grehov« in sedanjih kadrovskih zamenjav. »Nedolžni« Leben se je moral posloviti, za bolnega Fakina je predsednik vlade čudežno, kar čez noč, našel primerno (?) zamenjavo, minister za kulturo ima samo trinajst let delovne dobe. Bo sekretar Zajc, kandidat za okoljskega ministra, za to funkcijo res optimalen? Če ne, nam bo lahko delil vsaj nasvete o ljubezni in seksu. (Morda že veste, kaj pomeni »žličkanje«?) Kaj vse bo še SDS uspelo do volitev privleči na dan in kdo ji bo pri tem (še naprej) pomagal? Tudi »nacionalka«? Mimogrede: zanimiva se mi zdi razlika med levim in desnim polom naše politike. »Desničarji«, njihovi podporniki in Cerkev v nasprotju z »levičarji« do zadnjega diha ščitijo svoje ljudi in s tem svoje koristi.

Večina strank je že pokazala kandidate. Nekatere poznam, drugi so čista politična neznanka, kot je Šarčeva novinarka. (Je bil izviren ali je posnemal Pahorja s Tanjo Fajon?) Sprašujem se, zakaj ljudje sploh kandidirajo. Zakaj se nekateri pojavijo na listi druge stranke, kot na primer Žiga Turk? Čeprav je član SDS, je pristal pri NSi. Tudi zdaj ne misli iz svoje stranke izstopiti, ker bi bilo, kot pravi, neetično. (Ni pa zanj neetično biti »nezvest«?) Zakaj se je Peterle pričkal s kolegi in hotel biti prvi na seznamu? Zakaj se Levica ni povezala z Varufakisom? Za koga je bolj kot vse drugo mamljiva visoka evropska plača? Kaj pa vsebina: kdo razume evropsko politiko in njene probleme? Kdo bo bolje zastopal in zagovarjal naša stališča? Je podpiranje Orbanove nedemokratične politike res v našem interesu? Upam, da bomo odgovore na vsebinska vprašanja dobili na soočenjih.

Šla bom na volitve. Saj vedno grem, kljub temu da potem (lahko) ugotovim, da je stranka (ali vsaj njen predsednik) »zlorabila« moj glas. Šla bom na volitve. Sama že ne bom prispevala k temu, da bo Evropa razpadla in bomo postali (še) lažji plen velikih korporacij. Hočem še naprej jesti dobre piščance, če se malo pošalim. Angleži se namreč že zdaj bojijo, da jih ne bodo nikoli več.

Polona Jamnik, Bled