Glavni razlog za novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije je popolna implementacija direktive EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj v naš pravni red, so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Med bistvenimi spremembami in dopolnitvami so navedli prilagojeno obdelava podatkov PNR (nepreverjeni podatki o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic) in API (preverjeni osebni podatki potnikov) glede na namen njihove obdelave. Ta, kot so zapisali, »omogoča popolno identifikacijo posameznikov in izsleditev iskanih, znanih storilcev kaznivih dejanj in drugih poznanih operativno zanimivih oseb«. Z novelo podrobneje opredeljujejo način obdelave obeh vrst podatkov, ki se bodo lahko uporabljali le za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj. Podrobneje so opredeljeni tudi upravičenci do teh podatkov ter način in pogoji za njihovo pošiljanje. Ustrezno je prilagojen oz. razširjen seznam hujših kaznivih dejanj, pa tudi čas hrambe podatkov. Prvo obdobje hrambe se skrajšuje na šest mesecev, nato se bodo podatki depersonalizirali. Skupni čas njihove hrambe pa se podaljšuje na pet let. Z novelo določajo tudi pogoje in postopek za razkrivanje depersonaliziranih podatkov ter določa za to pristojen državni organ.

Vlada na Tumblrju ob tem še pojasnjuje, da celovite implementacije omenjene direktive ne more biti brez spremembe zakona o letalstvu, s katerim se določi zaveza letalskih prevoznikov k pošiljanju podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic policiji. Prenos je nujen, saj smo 20. julija 2018 prejeli uradni opomin Evropske komisije. Predlog zakona sicer prinaša še dodatne rešitve, s katerimi želijo izboljšati nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v praksi. »Glavno vodilo pri tem je učinkovitejše delovanje policije pri opravljanju nalog in izvajanju policijskih pooblastil,« so še zapisali.

S spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki sledi konec lanskega leta podpisanemu stavkovnemu sporazumu s policijskima sindikatoma, bo omogočeno, da bodo policisti na določenih delovnih mestih uvrščeni v višjo skupino delovnih mest poklicnega zavarovanja. S tem se jim bo prispevna stopnja povečala z 8,4 na 8,8 odstotka. Posledično bo to zanje pomenilo možnost zgodnejše pridobitve pravice do poklicne pokojnine.

Zavarovanci na teh delovnih mestih bodo namreč ob predpostavki, da njihova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša najmanj 40 let, ter da sredstva, zbrana na njihovih osebnih računih, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine, pridobili pravico do poklicne pokojnine pri 52 letih, namesto pri 54, kot to velja trenutno. Gre za približno 250 delovnih mest policistov. Skupne finančne posledice spremembe zakona so ocenjene na približno 1750 evrov mesečno oziroma 21.000 evrov letno. Delovna mesta in skupino dodatnega pokojninskega zavarovanja pa bo določil minister za notranje zadeve v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.