Pogajalci ZDA in afganistanskih talibanov so strogo varovano banketno dvorano hotela Ritz-Carlton v katarski Dohi po dobrih dveh tednih druženja zapustili z obetom, da se bodo do konca tega meseca opredelili do pogojev za umik mednarodnih sil izpod Hindukuša in do varnostnih zagotovil talibanov, da ne bodo spodbujali mednarodnega terorizma in mu dajali zatočišča, kar je bilo sicer povod za ameriško vojaško posredovanje leta 2001. »Pogoji za mir so boljši. Jasno je, da obe strani želita končati vojno,« je pred vrnitvijo v Washington tvitnil vodja ameriške delegacije Zalmay Khalilzad, rojen v Afganistanu, sicer pa izkušen diplomat, ki je bil med drugim ameriški veleposlanik v domovini in v Iraku, po Johnu Boltonu Bushev veleposlanik pri Združenih narodih ter omenjan kot možni zunanji minister v začetku mandata Donalda Trumpa.
Talibani zavračajo kabulsko vlado
Talibanska stran je v tokratnem krogu v pogajanja vključila političnega vodjo gibanja, mulo Abdula Ganija Baradarja, kar jim je dalo dodatno težo. Njihov tiskovni predstavnik Zabihulah Mudžahid je po pogovorih dejal, da so dosegli napredek pri vprašanju umika tujih sil iz Afganistana, da pa ni bilo nobenega sporazuma o morebitnem premirju in pogovorih z mednarodno priznano vlado v Kabulu. V imenu slednje se je odzval urad afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija z upanjem, da se bodo kmalu začela tudi njihova pogajanja s talibani ter da bo prišlo do dogovora o dolgoročnem premirju.
Prav pred začetkom tokratnih ameriško-talibanskih pogajanj so Združeni narodi objavili, da se je lani drastično povečalo število ubitih civilistov v napadih talibanov in drugih skrajnih skupin v Afganistanu in se povzpelo na več kot 3800, od tega gre več 500 smrti pripisati letalskim napadom vladnih sil in Američanov na položaje upornikov. Smrt je kosila tudi na zadnji dan pogajanj v Dohi, saj so talibani v napadu na vojaške postojanke v zahodnem Afganistanu ubili 20 pripadnikov vladnih varnostnih sil in jih še toliko zajeli, nove civilne žrtve pa so zabeležili tudi ob letalskem napadu na talibane v mestu Gazni južno od Kabula.
Ameriški pogajalci naj bi si prizadevali za dogovor o prekinitvi ognja in začetek pogajanj talibanov z vlado v Kabulu, a brez uspeha. Talibani namreč premirje pogojujejo s poprejšnjim umikom tujih sil, pogovore z vlado pa zavračajo z utemeljitvijo, da je zgolj marionetna. Agenciji Reuters so viri iz vrst talibanov potrdili ameriške pritiske na njihove pogajalce, a so hkrati zatrdili, da »niso ameriški sluge« in da ne potrebujejo washingtonske potrditve za svojo prihodnost.
Ameriški vojaki v Afganistanu
V Afganistanu je zdaj okoli 14.000 ameriških vojakov, večina skupaj z zavezniki iz Nata. Zadolženi so za usposabljanje in podporo afganistanskim varnostnim silam, del pa je osredotočen na protiteroristične operacije. Na vrhuncu vojne leta 2010 je bilo tam nameščenih kar 130.000 tujih vojakov, od tega 100.000 ameriških. Njihovo število je sprva povečal, nato pa leta 2012 začel drastično zmanjševati predsednik Barack Obama. V osemnajstih letih je v Afganistanu umrlo blizu 3500 tujih vojakov (od tega 2372 Američanov), o številu ubitih Afganistancev (talibanov, vojakov in drugih) pa se ugibanja vrtijo med 110.000 in 300.000, med njimi pa je po podatkih ZN več kot 30.000 civilistov.
V Dohi, ki gosti predstavništvo talibanov od leta 2013, so bila tokratna pogajanja šesta po vrsti. Posrednik v pogajanjih je posebni odposlanec katarskega zunanjega ministrstva Mutlak bin Madžid Al Katani, ki je bil enako skrivnosten glede rezultatov doslej najdaljšega kroga. Omenil je samo, da je težavno razrešiti skoraj dvajsetletni konflikt ter da nadaljevanje pogajanj pričakujejo v naslednjih tednih.
