Ljubljansko okrožno sodišče je lani rešilo več zadev, kot jih je prejelo, tako da se je število nerešenih zmanjšalo za skoraj pet odstotkov. Kljub na splošno precej ugodni statistiki lanskega leta pa še vedno ostajajo določene težave na kazenskem področju, tudi specializiranem, ki velja za eno izmed prioritetnih področij ljubljanskega in slovenskega sodstva.
Zavrnjena premestitev treh sodnic
Reševanje najbolj zahtevnih zadev (predvsem) gospodarskega in organiziranega kriminala, ki jih na sodišče pošlje specializirano državno tožilstvo, na sodišču pa jih prav tako rešujejo specializirani sodniki, je sicer lani na ljubljanskem sodišču doživelo preboj. Prvič se je namreč zgodilo, da je specializirani oddelek rešil več zadev (67), kot jih je prejel (57). Temu je v veliki meri botrovala odločitev vodstva sodišča, da specializirani sodniki rešujejo zgolj te primere. Kljub temu pa je bilo zaradi težav v preteklih letih ob koncu lanskega leta še vedno kar 122 nerešenih zadev.
Da bi dosegli želeni cilj in bi sodniki sojenja v teh najzahtevnejših primerih lahko začenjali praktično takoj po pravnomočnosti obtožnice, bo treba število nerešenih zadev še precej zmanjšati, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo prav kmalu. Poročali smo že, da je sodni svet zavrnil premestitev treh sodnic na specializirani oddelek, kot kaže, pa bo tudi novela zakona o kazenskem postopku (ZKP), katere predlog bo prav danes obravnaval parlamentarni odbor za pravosodje, le delno pripomogla k reševanju problematike specializiranih zadev.
Majhen, a zelo pomemben segment sodstva
Ena izmed težav je namreč tudi ta, da se med kaznivimi dejanji, ki formalno sodijo pod pristojnost specializiranih oddelkov, znajdejo tudi primeri, ki po vsebini in predvsem zahtevnosti tja niti ne sodijo. Novela ZKP zato prinaša dobrodošlo rešitev, po kateri bi se lahko tovrstni mejni primeri dodelili na druga manj obremenjena okrožna sodišča (tudi na splošne kazenske oddelke). Vsako takšno predodelitev bo moralo odobriti vrhovno sodišče. Toda pisci zakona so med prehodne in končne določbe uvrstili tudi pogoj, da se bo ta institut lahko uporabljal le za zadeve, v katerih bo specializirano tožilstvo obtožnice vložilo po uveljavitvi novele. Zadev, v katerih je obtožnica že vložena in še vedno čaka na sojenje, ne bo mogoče predodeliti.
»Če bo tako, gre za rešitev, ki ni optimalna, je pa boljša kot nič. Kakršna koli že bo, bo do neke mere znala olajšati delo našemu specializiranemu oddelku,« je tovrstni predlog včeraj komentiral predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, ki si sicer želi poglobljene in širše diskusije, kakšen sistem za obravnavo najbolj kompleksnih kaznivih dejanj bi bil lahko optimalen. »Gre za segment sodstva, ki je po številu zadev majhen, vendar izredno pomemben tudi za občutek državljanov o pravni varnosti in pravni državi. Skozi te zadeve se tudi gradijo ocene o uspešnosti ali neuspešnosti slovenskega sodstva.«
