Dejal je tudi, da je pri prvi prednostni razdelitvi upošteval terjatve delavcev v višini 3,7 milijona evrov. Poplačilo svojih terjatev pa bodo delavci Polzele prejeli takoj, ko bo sodišče soglašalo s Hohnječevim načrtom prve prednostne razdelitve stečajne mase. Med prednostne terjatve delavcev pa sodijo neizplačane plače, odpravnine, nadomestila za dopust in druge terjatve. Ker so nekateri delavci ob uvedbi stečaja v Polzeli prejeli sredstva s strani Jamstvenega in preživninskega sklada RS, je Hohnjec oblikoval rezervacijo, ki znaša nekaj manj kot 260.000 evrov.

Hohnjec je med stečajem, ki je stekel decembra leta 2016, priznal za 8,2 milijona terjatev, od tega za 3,7 milijona evrov prednostnih. Že dlje časa je poskušal prodati poslovno celoto Polzele, a neuspešno, saj za nakup poslovne celote kljub več krogom prodaje, znižanjem cene, prilagoditvi paketa prodaje ni bilo povpraševanja. Zato je poslovanje tovarne nogavic konec julija lani ustavil.

Celjsko okrožno sodišče je namreč Hohnjecu februarja leta 2017 dovolilo nadaljevanje proizvodnje v Tovarni nogavic Polzela, in sicer v manjšem obsegu kot pred stečajem. Iz elaborata, ki ga je Hohnjec predložil sodišču, je tako bilo razvidno, da na slovenskem trgu obstaja povpraševanje po polzelskih nogavicah.

Septembra lani pa mu je na prvi javni dražbi uspelo prodati blagovno znamko Polzela in zaloge gotovih izdelkov. Premoženje je prodal po izklicni ceni, ki je bila postavljena pri nekaj več kot 389.000 evrov. Kupec pa je bil estonski Sirekar Hulgi OÜ. V teku je priprava na prodajo nepremičnega premoženja, ki je s prenehanjem poslovanja postalo nepotrebno. Gre za proizvodni kompleks Polzela s pripadajočo proizvodno in pisarniško opremo ter maloprodajen enote Novo mesto in Celje.