Po predlogu novele zakona o urejanju trga dela - ki bo del paketa, ki vključuje še spremembe pri upokojevanju in pri socialno varstvenih prejemkih - se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo.
»Nadomestilo je tako nizko, ker se ni spreminjalo od leta 2011. Vmes so se spremenili minimalni življenjski stroški, minimalni dohodek in minimalna plača in nadomestilo ne omogoča preživetja posameznika,« je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.
Minimalno nadomestilo trenutno prejema okoli 300 oseb in ministrstvo ocenjuje, da bo učinek zvišanja okoli tri milijone evrov.
Medtem ko je sedaj oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, bi po novem to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev. Kot je pojasnila ministrica, želijo s tem preprečiti zlorabe, ko delodajalci delavca zaposlijo za devet mesecev, nato ga (npr. v gradbeništvu prek zime ali v izobraževanju prek počitnic) odpustijo, da prejema nadomestilo, nato pa ga znova zaposlijo za devet mesecev.
»Ta vzorec se potem ponavlja. Predvidene spremembe so eden od načinov odprave prekarnega dela,« je dejala ministrica.
Cilj je preprečiti izkoriščanje starejših delavcev
Za podaljševanje delovne aktivnosti je predlagano, da bi bila najdaljše obdobje prejemanja nadomestila 19 mesecev, tudi za starejše od 55 let, ki imajo vsaj 25 let zavarovalne dobe - sedaj lahko ti nadomestilo prejemajo 25 mesecev. S tem bi izenačili starejše od 50 let in starejše od 55 let z vsaj 25 leti zavarovalne dobe. Cilj je preprečiti, da bi delodajalci starejše delavce za obdobje pred upokojitvijo umikali na zavod za izkoriščanje nadomestila.
»Ugotavljamo, da delodajalci umaknejo delavca na zavod na čakanje, ta delavec gre pa potem neposredno v pokoj,« je dejala ministrica.
Podaljšanje potrebne zavarovalne dobe z devetih na 12 mesecev in skrajšanje obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let s 25 na 19 mesecev bo po ocenah ministrstva izdatke zmanjšalo za od 10 do 15 milijonov evrov.
Za večjo aktivacijo brezposelnih so predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi.
Obetajo se tudi spremembe za tujce, in sicer bo za vpis v evidenco brezposelnih za državljane tretjih držav zahtevano osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A2). S tem jim želijo povečati zaposlitvene možnosti, je dejala ministrica. Konec leta 2018 je bilo v evidenco brezposelnih vpisanih okoli 7600 državljanov tretjih držav, največ iz BiH, Kosova, Severne Makedonije in Srbije.
Na priporočilo varuha človekovih pravic bodo poleg tega povečali možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom omenjenega dopusta.
Dodatek za delovno aktivnost naj bi ukinili
Dodatka za delovno aktivnost po predlogu sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je danes predstavilo ministrstvo za delo, ne bo več. Tako želijo zmanjšati past tveganja neaktivnosti pri brezposelnih upravičencih do denarne socialne pomoči, so pojasnili.
Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka se s predlogom ne spreminja in ostaja v višini 392,75 evra. Ukinja se samo dodatek za delovno aktivnost, je na današnjem brifingu za novinarje poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.
Dodatek za delovno aktivnost je bil sprejet leta 2012 zaradi gospodarske krize in nizke višine denarne socialne pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov, je spomnila. V skladu z veljavno ureditvijo je namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je tako del denarne socialne pomoči.
Osebe, ki ga prejemajo zdaj, so med drugim zaposleni, osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, in vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja s ciljem, da se zaposlijo. Prav tako ga prejemajo tisti, ki so sklenili pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo.
Dodatek zdaj želijo ukiniti, ker se je osnovni znesek minimalnega dohodka lani zvišal na 392,75 evra. Poleg tega naj bi povečali motivacijo za delo oziroma zmanjšali tveganje za past neaktivnosti.
