Zaradi prečkanja avtoceste se je sinoči zgodila huda prometna nesreča na dolenjski avtocesti: komaj 15-letni fant je bil takoj mrtev, medtem ko se je 22-letnik hudo poškodoval.

Usodno je počilo malo pred 21. uro. Po prvih ugotovitvah policije je 37-letna voznica osebnega avta peljala od Ljubljane proti Novemu mestu. Pri naselju Grm je kljub zaviranju trčila v pešca, ki sta prečkala avtocesto. Mlajšemu ni bilo več pomoči, starejšemu pa so reševalci ponudili prvo pomoč in ga oživljali, nato pa odpeljali v bolnišnico. Danes so od tam sporočili, da ni več v smrtni nevarnosti.

Lani umrla dva pešca, predlani trije

Policisti okoliščine še preiskujejo. Po neuradnih podatkih je clio obstal, ker mu je zmanjkalo goriva. Dogovorjeno je bilo, da ga bo 22-letnemu vozniku dostavila prijateljica, in ga tudi je, toda pripeljala je z nasprotne strani avtoceste in ustavila na odstavnem pasu. Ko sta voznik in sopotnik stekla čez cesto proti njej, pa se je zgodila tragedija. Policisti so sporočili, da je zdravniško pomoč potrebovala tudi voznica. Po poročanju Večera naj bi se pred nesrečo v cliu peljalo več ljudi iz romskega naselja Brezje. Ko je voznica stekla na pomoč ponesrečencema, sta jo njuna prijatelja napadla. Zbila naj bi jo na tla in obrcala.

Podobna smrtna nesreča se je v začetku februarja zgodila na primorski avtocesti. Štiriinsedemdesetletna Romunka je prečkala cesto med obema počivališčema na Lomu, ko je vanjo trčil voznik osebnega avta s polpriklopnikom. V začetku lanskega decembra pa je 52-letni Madžar prečkal štajersko avtocesto pri počivališču Dobrenje. Njegov cilj je bilo počivališče na drugi strani avtoceste. Uspelo mu je priti do desnega pasu, potem ga je zbil avtomobilist.

»Pešci se pogosto znajdejo na avtocesti na območju počivališč. Prav tako v primeru okvar ali drugih dogodkov vozniki in potniki hodijo po vozišču neoznačeni in se ne zavedajo nevarnosti. Sicer pa v večini primerov udeleženci v prometu vedo, kako ravnati na avtocesti,« je policijske izkušnje predstavila Vesna Drole iz generalne policijske uprave. Lani se je na avtocestah zgodilo šest takšnih nesreč, umrla sta dva pešca. Predlani so v petih nesrečah umrli trije, leta 2016 pa v devetih pet.

Žične ograje pri počivališčih

»Če se ustavite na avtocesti, zapustite vozilo, postavite se za varovalno ograjo in tam počakajte. V današnjem času imamo mobilne telefone, imamo klic v sili. Na pomoč pride naša ogledniška služba, lahko tudi policija,« svetuje Jan Sajovic iz Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti. Kot je povedal, so preverjali, zakaj je ne tako redko prečkanje avtoceste na območju počivališč. »Največkrat se na nasproti strani ustavi kak znanec. To rešujemo s postavitvijo mreže. Tako smo na primer na obojestranskem počivališču Barje na južni ljubljanski obvoznici postavili varovalno žično ograjo v vmesnem ločilnem pasu med smernima voziščema avtoceste, in sicer na razdalji od uvoza na počivališče do izvoza z njega. Res pa je, da če je nekdo trdno odločen priti na drugo stran, bo šel pač naokoli. Tega se ne da povsem preprečiti, lahko le še okrepimo preventivne akcije,« je povedal Sajovic.

»Za takšne nesreče je seveda v celoti odgovoren pešec. Dejstvo je, da mu na avtocesti pač ni mesto. Prečkanje se le redko srečno konča, saj je smrtno nevarno. Voznik pešca zelo težko opazi, sploh v temi, vsekakor ga na cesti niti ne pričakuje. Hitrosti so visoke, ustavljanje pa zelo težko. Pri 130 kilometrih na uro voznik v sekundi prevozi 36 metrov, jasno je, da v izredno kratkem času, ki ga ima na voljo, zelo težko reagira,« pa je opozoril inštruktor varne vožnje Brane Legan. Ta svetuje, naj v takšnih nevarnih situacijah ravnamo preudarno in razumno, brez živčnosti in hitenja. »Ob cesti so Darsovi SOS-stebrički, tam lahko pokličemo pomoč. Pridejo Darsovi uslužbenci, zavarujejo prostor, prinesejo tudi kakšno posodo bencina, če je treba. Pokličemo lahko tudi AMZS, da pomaga. Vsekakor nas hitenje, želja, da bi problem nemudoma rešili, lahko stane življenje,« je poudaril Legan.