Na ministrstvu so v sporočilu za javnost opozorili, da je šlo v primeru izolske bolnišnice, ko si je bilo mogoče na Googlu ogledati izvide in napotnice naročenih na pregled, za napačno zastavljeno spletno stran bolnišnice in njenega lokalnega informacijskega sistema. Ta pa ni del eZdravja kot projekta ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so zapisali. Tudi na NIJZ bi pričakovali, da predsednica Zdravniške zbornice Slovenije razume razliko med lokalnimi informacijskimi sistemi v javnih zavodih in centralnimi rešitvami eZdravja, so navedli v odzivu inštituta. Opozarjajo namreč, da sistem za elektronsko naročanje, ki je bil vzpostavljen v izolski bolnišnici in je bil kriv za možnost nepooblaščenih ogledov dokumentacije naročenih na preglede, ni povezan s sistemom eZdravje.

Odzvali so se tudi na informacijo, da je več deset oseb, zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, tudi zdravnikov, decembra 2017 preko sistema eZdravje nepooblaščeno vpogledalo v zdravstveno kartoteko tedanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc po njenem prihodu na urgenco. Takšno početje so na ministrstvu obsodili. »Jasno je, da digitalizacija in dostopnost dokumentacije pomenita večjo možnost pretoka informacij o bolniku, kar je bil eden od glavnih ciljev eZdravja. Ob tem pa seveda sistem predpostavlja in zahteva moralno in etično ravnanje zaposlenih v zdravstvu,« so zapisali. Pri tem opozarjajo na mnenje Informacijskega pooblaščenca iz leta 2018, v katerem je zapisano, da če ima konkretni zdravstveni delavec tehnično omogočen dostop do osebnih podatkov zaradi opravljanja svojega dela, to še ne pomeni, da lahko do njih prosto dostopa izven zakonitega namena.

Na NIJZ so dodatno opozorili, da imajo informacijske rešitve eZdravja zakonsko podlago v zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in da je pozitivno mnenje sistemu dal tudi Informacijski pooblaščenec. Menijo tudi, da ima sistem vrsto prednosti. »Namesto fizične izmenjave osebnih podatkov (prek papirnih receptov, delovnih nalogov, napotitev, izmenjave zdravstvenih kartotek, izvidov ipd.), kjer sta sledljivost in nadzor nad obdelavo bistveno težja, pogosto celo nemogoča, se uporaba elektronskih rešitev, v tem primeru je to sistem eZdravje, kaže kot bolj učinkovit in predvsem bolj varen pristop«, so zapisali.

Čebašek-Travnikova: Sistem eZdravje ne deluje, kot bi moral

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je v odzivu na informacijo o nepooblaščenih vpogledih v zdravstveno kartoteko nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc opozorila, da sistem eZdravje ne deluje, kot bi moral. Na to je opozarjala že zadnja ministra, a ni bilo ustreznega odziva. Predlaga uvedbo enotnega sistema. Po poročanju portala Siol je namreč več deset oseb, zaposlenih v UKC Ljubljana, tudi zdravnikov, decembra 2017 nepooblaščeno vpogledalo v zdravstveno kartoteko tedanje ministrice za zdravje Kolar Celarčeve po njenem prihodu na urgenco, kar je razkril izredni nadzor v UKC.

Da sistem eZdravje ne deluje, kot bi moral, je po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Čebašek-Travnikove ocenil tudi direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj, ki je na eni izmed javnih tribun pred časom predlagal, da naredijo evalvacijo sistema in ugotovijo, kaj je narobe.

Težava po njenem mnenju je, da je v sistem vključenih veliko IT podjetij, ki delujejo in poslujejo vsaka po svoje. Na pomanjkljivosti eZdravja je, kot je dejala, opozarjala že javno, na sestankih pa tudi zadnja ministra - Kolar Celarčevo in Sama Fakina - a njeni predlogi, da bi uvedli enoten sistem, ki bi pokrival vse zdravstvene ustanove in izvajalce zdravstvenih storitev, niso naleteli na posluh. »Odgovorni so zatrjevali, da je vse v redu in da vse deluje. Ko sem ministru Fakinu omenila, da bi to lahko bilo med njegovimi prioritetami, je rekel, da za to nima podpore v koaliciji,« je dejala.