Evropski poslanci so v resoluciji opozorili, da je po letu 2015 prišlo do novih napetosti med EU in Rusijo, pri čemer so izpostavili rusko vmešavanje v Siriji, posredovanje v državah, kot sta Libija in Srednjeafriška republika, ter agresivne dejavnosti v Ukrajini. Prav tako so izpostavili podporo Rusije protievropskim strankam ter skrajnim desničarskim gibanjem, očitali pa so ji še vmešavanje v volitve ter kršitev človekovih pravic doma. Poslanci so ob pregledu vseh teh kršitev mednarodnega prava menili, da mora biti EU pripravljena na uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji, zlasti tistih, ki so usmerjene proti posameznikom. Sankcije morajo biti sorazmerne glede na grožnje iz Rusije.
Resolucija tudi poudarja, da mora EU vnovič preučiti sporazum o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo ter omejiti sodelovanje na področja skupnega interesa. Globalni izzivi, kot so podnebne spremembe, energetska varnost, digitalizacija, umetna inteligenca ter boj proti terorizmu, zahtevajo selektivno sodelovanje, so poudarili poslanci.
Kot dodajajo, bo tesnejše odnose mogoče vzpostaviti tedaj, ko bo Rusija polno uveljavila določila sporazuma iz Minska za končanje konflikta v vzhodni Ukrajini ter ko bo začela spoštovati mednarodno pravo. Poslanci so obsodili rusko kampanjo dezinformiranja ter kibernetske napade, ki imajo namen stopnjevati napetosti v EU in njenih državah članicah. Izrazili so globoko zaskrbljenost spričo dejstva, da je odziv EU na propagando in dezinformacije nezadosten ter bi ga bilo treba okrepiti, še posebej pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Evropski parlament je ostro obsodil tudi ruske kršitve zračnega prostora držav članic EU, zlasti na območju Baltika, kjer redno prihaja do kršitev zračnega prostora in teritorialnih voda. To nespoštovanje mednarodnih pravil predstavlja grožnjo ruskim sosedam na območju Črnega morja, Baltskega morja ter Sredozemlja, piše v resoluciji.
Evroposlanci so ponovno izrazili zaskrbljenost, da utegne plinovod Severni tok 2 okrepiti odvisnost EU od dobav ruskega plina ter s tem ogroziti notranji trg Evropske unije. Poslanci so zaskrbljeni tudi zaradi vztrajne ruske podpore avtoritarnim režimom v državah, kot so Severna Koreja, Iran, Venezuela in Sirija. Prav tako obžalujejo, da v želji po destabilizaciji držav kandidatk za članstvo v uniji Rusija podpira organizacije ter politične sile, ki nasprotujejo Prespanskemu sporazumu, s katerim sta Grčija in Makedonija rešili dolgoletni spor o imenu nekdanje jugoslovanske republike.
