Tudi letos bodo poleti zaradi sanacije ceste skozi sotesko Zala med Godovičem in Idrijo popolnoma zaprli državno regionalno cesto. Idrijski Kolektor CPG, edini ponudnik za gradnjo galerije, ki bo voznike varovala pred padajočim kamenjem z brežine nad cesto, naj bi začel delati 29. julija. Zapora bo letos trajala do 1. septembra, torej 33 dni, promet pa bo ta čas znova potekal po ustaljenih obvozih. Za voznike kamionov bo to pomenilo dodatnih 135 kilometrov poti.
Direkcija za infrastrukturo namerava letos v soteski Zala pripraviti prostor za galerijo, zgraditi temelje in zaledno steno galerije. Vozišče bodo nato pred zimo znova usposobili za dvosmerni promet, gradnjo galerije pa nadaljevali prihodnjo pomlad. Gradnja naj bi takrat trajala od konca marca do konca septembra, popolnih zapor pa naj bi bilo skupaj le za 15 dni.
Podjetniki pričakujejo natančen načrt zapor
Če je bila lanskoletna zapora ceste presenečenje za večino Idrijčanov, saj so zanjo izvedeli tik pred zdajci, se tokrat Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo z lokalno skupnostjo in podjetji srečuje pogosteje. Nedavno so zaporo in sanacijo predstavili občinskim svetnikom, sestali so se tudi že z gospodarstveniki.
»Prvo srečanje smo imeli decembra. Rečemo lahko, da je bil pogovor konstruktiven,« potrjuje Erik Blatnik iz podjetja Hidria in dodaja, da do naslednjega sestanka konec marca tako oni kot drugi gospodarstveniki v dolini od direkcije pričakujejo konkreten akcijski načrt del, da se bodo na zaporo in omejitve prometa lahko pravočasno pripravili. Pričakujejo seveda tudi, da se bodo načrta dosledno držali.
Lanskoletna zapora je samo v turizmu povzročila od 20- do 30-odstotni padec prometa, v gospodarski družbi Hidria pa so ocenili, da jim je zapora povzročila za okoli 100.000 evrov gospodarske škode. »Pričakujemo, da bo del te škode povrnila država,« so jasni v Hidrii. Enako pričakujejo tudi v drugih podjetjih.
Predor pod Kladjami še aktualen
Ker se že dolgo ve, da je edina širša prometna žila iz Ljubljane do Idrije ranljiva – težave se najpogosteje pojavijo ob sneženju, na Idrijskem in Cerkljanskem že več kot desetletje zagovarjajo tudi povezavo iz Cerknega prek Hotavelj do Škofje Loke. Slednja zahteva tudi gradnjo predora, vse študije različic pa so doslej padle v vodo. Z enimi se niso strinjali na cerkljanski strani, z drugimi ne v sosednji občini Gorenja vas - Poljane, za nameček projekt zavirajo zelo slabe geološke razmere. Kljub temu na direkciji za infrastrukturo zagotavljajo, da ideja ni pozabljena.
»Povezava Cerkno–Hotavlje je še vedno aktualna, glede na prve rezultate geološkega kartiranja zdaj potekajo dodatna usklajevanja poteka variant trase in potrebni ukrepi na prehodu čez Kladje,« pojasnjujejo. V vsakem primeru se ceste še ne gre nadejati kmalu. Umeščanje v prostor po dosedanjih izkušnjah traja več let.
Obnova keltike se nadaljuje
Že več let se gradbišče za gradbiščem niza tudi na keltiki od Želina proti Tolminu. V zadnjih nekaj letih sta država in Evropska unija za njeno posodobitev namenili več deset milijonov evrov. Na cesti bo še v tem letu končana rekonstrukcija 3,5 kilometra dolgega odseka med Želinom in Dolenjo Trebušo, medtem ko za preostalih 500 metrov odseka še pridobivajo potrebna zemljišča. Obnovo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj na območju Dominovega roba nasproti rojstne hiše pisatelja Cirila Kosmača prav letos umeščajo v prostor viadukt in štiristometrski predor, v drugi polovici prihodnjega leta pa naj bi začeli graditi tudi tolminsko obvoznico.
