»Zavračanje pravic žensk je globoko, vztrajno in nepopustljivo,« je dejal Guetters v govoru na začetku zasedanja pred 9000 predstavniki vlad, civilne družbe in agencij ZN, ki bo trajalo 12 dni. Ženske, ki se potegujejo za politične položaje in aktivistke, se soočajo z naraščanjem nasilja in v nekaterih državah tudi z naraščanjem umorov, je opozoril.

Svetovna podoba enakopravnosti žensk in moških ob tem še zdaleč ni zadovoljiva. Mednarodna organizacija dela (ILO) ugotavlja, da je na svetu le tretjina direktoric, čeprav so ženske večinoma bolje izobražene od moških. Ženske imajo prav tako 26-odstotkov manj možnosti, da pridejo do zaposlitve kot moški.

Guterres, ki se razglaša za ponosnega feminista, je dodal, da celo vlade, ki so glasne zagovornice enakopravnosti žensk, s svojimi dejanji ne dosegajo ravni svojih besed. Nacionalistične, populistične agende skupaj z zmanjšanjem proračunske porabe povečujejo neenakosti, delijo skupnosti, omejujejo ženske pravice in režejo ključne storitve.

Med vodilnimi državami glede omejevanja pravic žensk so ZDA

Še pred začetkom zasedanja CSW je 30 voditeljic, med njimi nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark, nekdanja zunanja ministrica Argentine Susana Malcorra in Bolgarka Irina Bokova podpisalo odprto pismo s pozivom k upiranju poskusom erozije ženskih pravic.

Kot vsako leto se na koncu zasedanja CSW obeta sklepna deklaracija in nekatere države si aktivno prizadevajo, da oslabijo pozive za pravice žensk glede spolnega zdravja in odločanja o rojstvu otrok. Med vodilnimi državami glede omejevanja pravic žensk v deklaraciji so ZDA, kjer so na oblasti republikanci, ki nasprotujejo splavu.