Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na skupni novinarski konferenci z Mayevo v Strasbourgu potrdil, da so se dogovorili o pravno zavezujočem instrumentu o ločitvenem sporazumu, ki daje »pravna zagotovila o naravi irskega varovala«. Britanske poslance je pozval, naj v torek dogovor podprejo, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da brexita sploh ne bo.
Današnji kaotičen dan se je v Veliki Britaniji sicer začel z ugibanjem, ali tridnevni glasovalni maraton o brexitu v parlamentu sploh bo. Sprožile so ga glasne govorice o tem, da utegne premierka Theresa May v strahu za premierski stolček zaradi pričakovanega novega hudega poraza njenega brexita jutrišnje glasovanje o ločitvenem sporazumu z EU odpovedati ali razvodeneti.
Govorilo se je, da morda ne bodo glasovali o obstoječem ločitvenem sporazumu, ampak o sporazumu s spremembami, ki si jih v njem želi vlada. Govorilo se je tudi, da najbolj probrexitski konservativni poslanci od Mayeve zahtevajo, da pred glasovanjem določi datum svojega odstopa še pred koncem junija. Govorice o odložitvi glasovanj so bile tako glasne, da je premierkin predstavnik dopoldne dejal, da je »še vedno zavezana trem glasovanjem« (jutri o ločitvenem sporazumu, v sredo o brexitu brez sporazuma in v četrtek o odložitvi brexita). Seveda če si Mayeva ne bo premislila, kar si je, ko gre za brexit, že velikokrat. Zato jo osebno krivijo za brexitsko zmešnjavo. In za to, da manj kot tri tedne pred brexitskim datumom nihče ne ve, kako se bo zgodil, če se bo zgodil, niti ali se bo zgodil na predvideni datum ali kasneje, ali pa sploh ne. Po drugi strani Mayevi grozi nezaupnica, če bi preklicala glasovanje.
Napeto do konca
Veliko je bilo danes tudi ugibanj o tem, ali bo Mayeva večer pred glasovalnim maratonom preživela v Strasbourgu ali ne. Na koncu je pozno zvečer tja odpotovala, da bi se še enkrat srečala s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, čeprav ni nič kazalo na to, da je na obzorju kaj novega ali da je EU pripravljena popustiti glede irske varovalke, ki je za številne poslance glavni, a še zdaleč ne edini sporni del ločitvenega sporazuma.
Različni ministri so ponavljali isto: da se nadaljujejo pogovori z EU in da bo vlada pred jutrišnjo razpravo in glasovanjem poslance seznanila z novostmi glede pravnih plati irske varovalke. Na Downing Streetu 10 so trdili, da je Mayeva osredotočena na delo, potrebno za to, da bi poslanci podprli njen sporazum z EU. Poslancem je njen predstavnik nocoj dejal, da bodo to, o čem bodo jutri glasovali, izvedeli šele ob koncu delovnega dne v parlamentu (enajstih zvečer po slovenskem času).
Pesimizem v Bruslju
V EU niso bili zgovorni: poudarjali so, da so še vedno za sklenitev brexitskega sporazuma, a dodajali, da morajo britanski poslanci odločiti o naslednjih brexitskih korakih. Brexitska pričakovanja v Bruslju naj bi bila pesimistična. Evropska komisija naj bi članice EU obvestila o tem, da je Britanija zavrnila najnovejše predloge EU o irski varovalki, ker jih ne bi podprli niti vsi člani ožje britanske vlade. V Bruslju, kjer ne skrivajo ocene, da se britanska vlada v zadnjih dneh z EU ni pogajala iskreno, so namignili celo na odstop britanske premierke.
V britanskih medijih trdijo, da v Bruslju priznavajo, da se pripravljajo na vlado, ki bo nasledila vlado Therese May. Opozicijski laburisti pa so ocenili, da je konservativna vlada v kaosu. Njihov vodja Jeremy Corbyn je dejal, da v sporazumu, ki ga je poslanska zbornica sredi januarja zavrnila z rekordnimi 230 glasovi večine, ni niti ene same spremembe, pa tudi, da je še vedno slab sporazum.
Če bodo poslanci jutri glasovali o njem, bodo glasovali zelo pozno zvečer. Po celodnevni razpravi. Če ga bodo, kot pričakujejo, zavrnili, naj bi v sredo glasovali o brexitu brez dogovora. Če bodo tudi ta brexit, kot pričakujejo, zavrnili, bodo v četrtek glasovali o odložitvi brexita oziroma o podaljšanju uveljavitve petdesetega člena o izstopu iz EU. Če bi ga zavrnili, bi zakon od Britanije zahteval, da 29. marca zapusti EU brez dogovora. Če bi glasovali za odložitev brexita, pa bi to odprlo vrata celi vrsti opcij, od novih pogajanj do novega referenduma, od glasovanja o nezaupnici vladi do predčasnih volitev.
