V silovitem trčenju tovornih vozil je danes ugasnilo življenje voznika tovornjaka, ki je iz za zdaj neznanega vzroka treščil v stoječe vozilo pred seboj. Glede na okoliščine nesreče je mogoče sklepati, da je preprosto spregledal stoječo kolono vozil oziroma zadnje vozilo v njej ali pa oviro zagledal prepozno.
Take nesreče niso tako redke, da ne bi bilo mogoče sklepati, da pozornost voznikov tovornjakov peša iz razlogov, ki so plod razvoja teh vozil in »udobja« v kabinah. Nobena skrivnost ni, da mnogi vozniki med vožnjo preganjajo monotonost oziroma dolgčas z uporabo telefona ali celo gledanjem televizije oziroma uporabo računalnika. Policijske ugotovitve to potrjujejo, ker vsak mesec izvedejo okoli 10 nadzorov s posebnim vozilom, ki z dovolj visoko postavljeno kamero lahko dokumentira početje voznikov v kabinah tovornjakov. Lani so tako ugotovili skoraj 9000 nepravilnih uporab opreme ali naprav, ki vozniku tovornjaka zmanjšujejo vidno ali slušno zaznavanje. Letos je bilo takih kršitev že 2263. Še vedno je pri tem na prvem mestu uporaba mobilnega telefona med vožnjo, policisti pa pri nadzorih ugotavljajo tudi druge opisane kršitve. Krvni davek nesreč, ki se zgodijo ob trčenju tovornjakov v stoječa vozila, pa je bil tragičen zlasti lani, ko je na odstavnem pasu tovornjak trčil v stoječe vozilo in so umrli trije ljudje.
Ključen je človek za volanom
Aleksander Bizjak zase pravi, da se je rodil v kabini, in pri 69 letih sodi med najboljše poznavalce razvoja tovornega podjetja. Na Jesenicah je prokurist v svojem podjetju in potrjuje, da je razvoj tudi pri opremi tovornih vozil prinesel marsikaj: »Vozilo, ki je opremljeno s senzorji in posebno alarmno napravo za voznika, se tako sploh ne more zaleteti. Opozorilo je tako glasno, da mnoge voznike moti in ga preprosto ugasnejo, kar je prva človeška napaka. In prav slednje so največkrat usodne, ker sicer vozilo samo zavira.«
Bizjak opozarja, da lahko prav sodobna tehnika in oprema odvrne pozornost voznika. Če namreč voznik uporabi tempomat in se potem prepusti kakim drugim opravilom, je to lahko usodno. »Tovornjaki so postali izredno moderni, a to ne spremeni ključnega dejstva: odloča človek!« trdi izkušeni avtoprevoznik, ki sicer ni želel komentirati današnje nesreče, ker konkretnih okoliščin ni poznal. Opozoril pa je na stalne ponedeljkove jutranje kolone pred predorom Karavanke, ki nastanejo zaradi omejitev tovornega prometa ob koncu tedna in tudi termoskenerja, ki je nameščen v predoru in preverja morebitno povišano temperaturo vozil: »To pa traja okoli 30 sekund in ob velikem številu tovornjakov je kolona neizogibna. Izkupiček takih preverjanj s skenerjem je po mojem vedenju tako pičel, da je vprašljiva smotrnost take kontrole, ki še kako prispeva h kolonam na Hrušici.«
Čeprav ima naša policija zdaj na voljo sodobno opremo za odkrivanje spornih početij voznikov tovornjakov, so na primer v Nemčiji za taka preverjanja uporabili manjše avtobuse, ki s svojo višino omogočajo policistom v civilu nadzor nad početjem tovornjakarjev, in tak pristop se je izkazal za učinkovitega. Vendar pa naša policija zagovarja nadzor s posebnim kombijem, ki je hitrejši od avtobusa, in tako lahko v krajšem času preverijo več vozil.
Današnja tragična nesreča je torej lahko opozorilo, da so resnično odlično opremljene kabine voznikov tovornjakov lahko potuha za to, da se vožnja spremeni v kombinacijo prometa in početja drugih opravil, ki manjšajo osredotočenost voznika na dogajanje v prometu.
