Hrvaški politični vrh se je z obžalovanjem odzval na odločitev koroške katoliške cerkve, da letos ne izda dovoljenja za tradicionalno slovesnost pri Pliberku, kjer so se maja vsako leto poklonili spominu na hrvaške žrtve povojnih pobojev, nekateri udeleženci pa so to počeli tudi z nacistično in ustaško ikonografijo.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je v soboto dejala, da kot Hrvatica in katoličanka globoko obžaluje odločitev krške škofije, ki ima sedež v Celovcu in zajema deželo Koroško, da pa se ne more vmešavati v odnose med cerkvenimi oblastmi. »Predsednica verjame, da bo hrvaška škofovska konferenca našla rešitev, da bi se katoliški verniki lahko z javno mašo spomnili pliberških žrtev,« so zapisali v njenem uradu.
Prošnjo za spominsko mašo na Libuškem polju pri Pliberku je pri krški škofiji kot vsako leto vložila hrvaška škofovska konferenca, vendar je bila v Celovcu zavrnjena z utemeljitvijo, da se je dogodek v preteklosti uporabljal kot politično orodje. Avstrijske oblasti so zaradi tega lani prvič poostrile nadzor in prepovedale vsako nacistično, fašistično in ustaško ikonografijo na dogodku, med drugim ustaški pozdrav »za dom spremni«, zaradi kršitev pa aretirali sedem oseb. Celovški škof Alois Schwarz je že lani napovedal, da v primeru kršitev dovoljenja ne bodo več izdali. Kot je zdaj pojasnila škofija, so se za to odločili na podlagi analize lanske slovesnosti, pogovorov škofovskih konferenc obeh držav in tudi mnenja avstrijskih varnostnih organov. Zapisali so tudi, da je maša postala »del politično-nacionalnega rituala za selektivno razumevanje in tolmačenje zgodovine«. In dodali, da bi se v primeru, če bi mašo dovolili, cerkvi lahko pripisovala toleranca do fašističnih idej.
Omenja se selitev v Macelj
Toda hrvaška škofovska konferenca je izrazila »globoko nestrinjanje z razlogi« za takšno odločitev in jih v celoti zavrnila. Dodala je, da odločitev »predstavlja odrekanje možnosti molitve za žrtve te velike tragedije naroda, nespoštovanje žrtev in izgubo sočutja za trpljenje nedolžnih«.
Odzval se je tudi predsednik sabora Gordan Jandroković, ki se je lani v Pliberku udeležil dogodka. Dejal je, da v celoti podpira izjavo hrvaške škofovske konference. Hrvaški sabor je sicer častni pokrovitelj prireditve, ki bi letos morala potekati 18. maja.
Oglasili so se tudi organizatorji prireditve iz Častnega pliberškega voda s sedežem v Zagrebu. Njegov častni predsednik Vladimir Šeks je za hrvaške medije dejal, da so lani sprejeli vse mogoče ukrepe, da dogodek ne bi imel napačnih konotacij, zato je odločitev krške škofije »udarila kot strela z jasnega«. Napovedal je nadaljevanje dialoga z avstrijskimi cerkvenimi oblastmi, saj da gre prepoved na roko skrajnežem. Dodal je, da komemoracija po njegovem mnenju v vsakem primeru bo in se je bo udeležil. Kot navaja hrvaški Večernji list, v Častnem pliberškem vodu razmišljajo, da bi v Pliberku organizirali vsaj skupinsko spominsko molitev, če ne bo mogoče imeti maše. Obstajajo tudi zamisli o alternativnih lokacijah. Med njimi je že dlje časa živa ideja o takšnem dogodku v Maclju ob meji s Slovenijo, prizorišču množičnih povojnih pobojev junija 1945.
Sporočilo hrvaški državi?
Šeks pa je zavrnil namig, da gre pri odločitvi krške škofije tudi za sporočilo hrvaški državi, ki da je premalo ostra do simpatiziranja z ustaštvom. Se pa s tem strinja podpredsednik stranke IDS Valter Flego. »Na žalost vodstvo naše države obtožuje potezo Avstrije, ki je samo storila to, kar bi mi morali že zdavnaj – to pa je prepoved ustaštva v naši državi,« je dejal Flego po poročanju hrvaških medijev.
Pliberška spominska slovesnost poteka v spomin na dogodke ob koncu druge svetovne vojne, ko so zavezniki jugoslovanskim partizanom izročili 95.000 zajetih ustašev, četnikov, domobrancev in civilistov. Manjši del so jih pobili v okolici Pliberka, večina pa je umrla v kasnejših pobojih ali v mučnih pohodih, ko so krenili po Jugoslaviji na jug.
