Mestna uprava Zagreba je prejšnji teden na javnem razpisu izbrala potencialna partnerja za projekt prenove mestnega območja – družbi Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov in Bouygues Batiment International iz Francije. Menijo, da ima boljše reference gradbena in investicijska skupina, ki jo predstavlja podjetnik Mohamed Alabar iz Abu Dabija, vendar je župan Bandić naknadno pojasnil, da bodo sledila pogajanja tudi s francosko družbo, ki je sodelovala pri gradnji novega potniškega terminala zagrebškega letališča Franja Tuđmana.

Neuradno naj bi bila komisija mestne uprave bolj naklonjena družbi Eagle Hills predvsem zaradi dosedanjih izkušenj pri urbanih prenovah v hitro razvijajočih se mestih. Med drugim arabska družba vodi tri milijarde evrov vreden projekt Beograd na vodi, ki je podoben zagrebškim načrtom za obujanje mestnega življenja ob Savi, pa tudi projekte v Maroku in Bahrajnu. Alabar je prav tako lastnik družbe Emaar Properties, ki je med drugim lastnica enega največjih nebotičnikov na svetu, Stolpa Kalifa v Dubaju, ter tudi enega največjih nakupovalnih središč na svetu Dubai Mall.

Bandić je zavrnil namige, da je javni razpis sledil kmalu po tistem, ko se je med obiskom Beograda seznanil s podrobnostmi beograjskega projekta urbanega razvoja, predstavniki Eagle Hills pa naj bi takoj zatem obiskali tudi Zagreb. Zagrebški župan je napovedal, da bo minilo še veliko časa, preden se bodo odločili za partnerja, saj sledijo pogajanja o vsebini in pogojih uresničitve projekta, kar je temelj za podpis mednarodnih pogodb z izvajalci del. Mesto bo kot svoj delež prispevalo več kot milijon kvadratnih metrov zemljišč v štirikotniku na območju sedanjega zagrebškega velesejma, hipodroma in nogometnega igrišča prvoligaša Lokomotive, vlagatelji pa naj bi poskrbeli za zgraditev mesta v mestu.

O zagrebškem Manhattnu ni slišati veliko podrobnosti, razen splošnih napovedi, da bodo oblikovali inovativno in celovito urbano območje, ki bo imelo javne, kulturne, zabavne, trgovske, poslovne in stanovanjske vsebine. Mestna uprava bo vztrajala pri gradnji vrtcev, šol, fakultet, zdravstvenih ustanov, kongresnega centra, športne dvorane, bazena, gledališč in kinodvoran ter širitvi mestnega tramvajskega prevoza, ureditvi parkov in sprehajalnih poti. Na tak način naj bi izboljšala življenjske razmere ne le v delu mesta južno od Save, v katerem živi več kot 120.000 prebivalcev, temveč bi prinesla koristi celotnemu mestu. Predvidevajo, da bo zagrebški Manhattan zaradi svojih sodobnih in inovativnih vsebin postal tudi turistična atrakcija, čeprav potencialni vlagatelji svojih načrtov še niso razkrili.

V Zagrebu so že vajeni Bandićevih bombastičnih napovedi megalomanskih projektov, ki naj bi spremenili podobo mesta, a ko se prah poleže, ni videti nič novega; tako je bilo v primeru podzemne železnice, predora skozi Medvednico ali projekta integriranega mesta. O prenovi velesejma, ki je že zdavnaj izgubil svojo funkcijo in sijaj, v mestni upravi govorijo že od začetka stoletja. Številni izmed 80 paviljonov so starejši od 50 let in ne ustrezajo potrebam sodobnih sejmov, nekateri so tudi del zaščitene kulturne dediščine. Vizionarji so lani omenjali preoblikovanje paviljonov v mestno opero in dom filharmonije, muzej znanosti, pa tudi hotele, kongresni center, nakupovalno središče in podzemne garaže. Pred leti so letele manj ambiciozne napovedi, ki so na območju velesejma predvidevale restavracije, lekarne, banke, trgovine in še nekatere vsebine, ki jih primanjkuje v Novem Zagrebu. Ta s svojimi številnimi stanovanjskimi stolpnicami velja za »mestno spalnico«.

Konjeniška zveza naj ne bi nasprotovala premestitvi hipodroma na mestno obrobje, ker domnevno ni zadovoljna z obstoječo infrastrukturo ob hipodromu, niti ne želi ovirati razvoja osrčja mesta. Nogometni stadion ne zadovoljuje prvoligaških standardov, tako da je Lokomotiva svoje domače tekme prisiljena igrati na drugih bolj ustreznih zagrebških nogometnih stadionih. »Vse, kar smo naredili v preteklih 19 letih vodenja mesta, se ne more primerjati s projektom Mesto v mestu,« je še dejal Bandić, ki v nedavno posodobljeni jugovzhodni mestni vpadnici na Radnički cesti kot edini na svetu zaznava »zagrebške Elizejske poljane«.