V Evropi se pripeti kar milijon prometnih nesreč na leto, okoli 2900 na dan, v njih življenje izgubi več kot 26.000 oseb (okoli 70 na dan). Čeprav v zadnjem desetletju številke nesreč in smrtnih žrtev padajo, si organizacije in odbori prizadevajo za vse večjo varnost na cestah. Evropski odbor za notranji trg in zaščito potrošnikov (IMCO) je tako nedavno podprl uvedbo novih varnostno-asistenčnih sistemov za avtomobile, ob njihovem sprejetju pa bi ti lahko bili v vsak nov avtomobil v Evropi vgrajeni že v roku treh let, torej do leta 2022.
Tako kot v Sloveniji, kjer vsaka druga smrtna žrtev na cestah umre zaradi prehitre vožnje, je hitrost bistvena težava tudi drugod po Evropi. Raziskava evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) je pokazala, da na glavnih cestah v državah članicah nad omejitvijo hitrosti vozi kar med 35 in 75 odstotkov voznikov, hitrost pa je usodna za kar tretjino smrtnih žrtev na evropskih cestah. Če bi povprečna hitrost na vseh evropskih cestah padla zgolj za en kilometer na uro, bi lahko rešili 2100 življenj na leto. Poleg izboljšane infrastrukture, nižjih omejitev hitrosti in strožjih kazni med ključne »zaviralnike« hitrosti štejejo sistem za samodejno prilagajanje hitrosti vožnje omejitvam (ISA), ki je eden od predlaganih asistenčnih sistemov.
V 15 letih kar 25.000 smrtnih žrtev manj
Ob uporabi radarskega tempomata s prej nastavljeno hitrostjo bi znal avtomobil prepoznati prometne znake in hitrost prilagoditi posamezni omejitvi (v redkih modelih avtov je ta sistem že vgrajen). Po zaslugi boljših digitalnih zemljevidov in natančnega digitalnega signala, ki ne bi bil več vezan na ameriški GPS, temveč na evropski sistem Gallileo, naj bi bila natančnost delovanja precej izboljšana. Voznik v takem primeru sicer ne bi bil podrejen sistemu, saj bi lahko po lastni volji še vedno vozil hitreje in tako imel v rokah odločitve o hitrosti. »Na evropskih cestah vsak teden umre 500 oseb, hitrost pa je največji morilec. Zelo enostavno je: število smrtnih žrtev bomo znižali z učinkovitim bojem proti hitrosti. Z uvedbo ISA v vsako novo vozilo bi sčasoma število mrtvih na evropskih cestah znižali za petino,« je pojasnila Graziella Jost, vodja projektov pri ETSC.
Med predlaganimi sistemi sta še samodejno zaviranje v sili (AEB) s prepoznavanjem kolesarjev in pešcev ter sistem za pomoč ohranjanja vozila znotraj voznega pasu, v pristojnem odboru pri Evropski uniji pa predlagajo še sisteme za prepoznavanje utrujenosti voznikov, možnost vgradnje sistema za zaznavo alkoholiziranosti voznika ter zapisovalnik podatkov v primeru nesreče, podoben črni skrinjici na letalu. »S tem bi naredili velik korak na področju evropske prometne varnosti, saj bi lahko v petnajstih letih od sprejetja uvedb rešili do 25.000 življenj,« pravi Antonio Avenoso, izvršni direktor ETSC.
A ker bo uvedba veljala zgolj za nove avtomobile, se morajo zadnja usklajevanja med evropskim parlamentom, evropsko komisijo in državami članicami začeti čim prej. »Osnovne varnostne standarde za avtomobile v Evropi smo nazadnje nadgradili leta 2009, zato nikakor ne smemo več izgubljati časa,« poudarja Avenoso. V ETSC opozarjajo, da je treba postopek dokončnega dogovora glede zakonodaje pospešiti in zaključiti še pred majskimi volitvami v evropski parlament. Prav tam naj bi o uvedbi novih sistemov glasovali že ta mesec.
