Skrbi, kako bodo finančno shajali v pokoju

Pričakovanja glede upokojitve

Iz ankete je razvidno, da so različni tudi pogledi na to, kdaj se bodo upokojili. Povprečna pričakovana starost, pri kateri naj bi se anketirani zaposleni v Evropi upokojili, je 63,4 leta, pojavljajo pa se velika odstopanja glede na državo. Na Nizozemskem se anketirani zaposleni nameravajo upokojiti šele pri skoraj 67 letih, medtem ko Luksemburžani pričakujejo, da se bodo upokojili že pri 61 letih. Pri pričakovanjih glede upokojitve je treba poudariti, da pričakovanja zaposlenih morda ne bodo izpolnjena in mnogi se bodo morali upokojiti prej, kot nameravajo. To potrjuje raziskava ameriške družbe Prudential, v kateri so ugotovili, da se je le 23 odstotkov predčasnih upokojencev upokojilo prostovoljno, ker so to želeli. Drugi so bili v to prisiljeni in najpogostejši razlog za predčasno upokojitev so zdravstvene težave, ki so bile prisotne pri 46 odstotkih predčasnih upokojencev. Predčasna upokojitev ima velik vpliv ne le na višino javnih pokojnin, vendar tudi na zmožnost privarčevanja dodatnih prihrankov, saj se z javno pokojnino ne da privarčevati več toliko kot s plačo in tako ima že eno leto predčasne upokojitve velik vpliv na osebne finance.

Ljudje na prihodnost gledamo preveč optimistično

Pretirani optimizem glede naše zmožnosti dela v starosti komentira tudi mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, d. d., ki podrobneje preučuje vedenjske pristranskosti posameznikov predvsem na področju varčevanja za pokojnino. »Raziskovalci različnih znanosti, od psihologov, vedenjskih ekonomistov do nevroznanstvenikov so na podlagi neštetih vedenjskih eksperimentov in tudi dejanskega fizičnega preučevanja možganov odkrili, da ljudje na prihodnost gledamo optimistično, dovolil bi si celo reči preveč optimistično. Če imamo glede preteklosti dokaj realno predstavo in spomin o dobrih in slabih dogodkih, ob mislih na prihodnost prevladajo dobri dogodki, ki jim pripisujemo veliko večjo verjetnost uresničitve kot negativnim. Preprosto pozabimo na zgodovinske dokaze in statistike, saj se na primer prometna nesreča ali vlom v hišo seveda ne bo zgodil ravno nam, ampak komu drugemu. Tako tudi zase seveda vsi mislimo, da če ne bomo imeli dovolj denarja za udobno upokojitev, bomo preprosto malo dlje delali, vendar bo na žalost v veliki večini ta naša želja v prihodnje onemogočena zaradi zdravstvenih težav oziroma izgube zaposlitve zaradi različnih razlogov in tako se bomo kljub nasprotni želji primorani upokojiti. Seveda je prav, da smo glede prihodnosti optimistični, vendar to še ne pomeni, da nam ni treba realno načrtovati prihodnosti,« pojasnjuje Vižintin in pravi, da se je treba predvsem zavedati, da lahko za uresničitev naših optimističnih želja v prihodnje lahko danes največ naredimo z našim vedenjem v smislu zdravega življenja in tudi varčevanja.  

Upad standarda v pokoju

Dva od petih anketiranih zaposlenih v raziskavi ING pričakujeta upad svojega življenjskega standarda po upokojitvi, kar je potrdila skupina upokojenih anketirancev, kjer je kar polovica potrdila, da v pokoju uživa slabši življenjski status kot v času zaposlitve. Največja pričakovanja glede standarda ob upokojitvi imajo Francozi, kjer jih skoraj 70 odstotkov pričakuje, da bodo ob upokojitvi uživali enak življenjski standard kot v času zaposlitve. Po drugi strani ima takšna pričakovanja le 30 odstotkov Američanov, od evropskih držav pa imajo najnižja pričakovanja Nizozemci, kjer jih le 36 odstotkov pričakuje, da bodo ob upokojitvi uživali enak standard. Največje odstopanje med pričakovanji in realnostjo je prav v Franciji, kjer kar 48 odstotkov odstotkov upokojencev potrjuje, da imajo ob upokojitvi slabši standard, kot so ga imeli prej.

Tudi v pokoju bo treba delati

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi občasno še delati prek različnih oblik dela, da si bodo na tak način pridobili zadostna sredstva za življenje. Kar 63 odstotkov Čehov pričakuje, da bodo morali v pokoju še dodatno delati, da bodo lahko dostojno živeli, v Nemčiji je delež takšnih 45 odstotkov, najnižji pa je na Nizozemskem, kjer 32 odstotkov anketiranih zaposlenih pričakuje, da bodo morali dodatno delati. Zanimivi bi bili tudi podatki za Slovenijo, kjer smo že po deležu delovno aktivnih starejših med 55. in 64. letom na repu držav EU, kaj šele po deležu starejših od 64 let. In ravno v tem mesecu se na področju dela starejših pričakuje nove ukrepe ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in sicer, kako dodatno spodbuditi delo tistih, ki so se že upokojili.  

Vedno več odgovornosti je na posamezniku

Raziskava v vseh državah nakazuje na spremembo miselnosti, saj vedno več zaposlenih meni, da morajo del odgovornosti za dostojno življenje v pokoju prevzeti tudi posamezniki in njihovi delodajalci. Zaposleni v Evropi pričakujejo, da naj bi država poskrbela le za približno 43 odstotkov njihovih finančnih potreb v pokoju, preostali del pa naj bi se porazdelil med zaposlene, teh je 27 odstotkov, delodajalce, teh je 19 odstotkov, in družine zaposlenih, ki so le v sedmih odstotkih. Na državo se najmanj zanašajo Britanci, ki imajo že več kot 100-letno zgodovino zasebnih pokojninskih načrtov, in Nizozemci, kjer imajo tudi enega najbolj razvitih sistemov dodatnega zasebnega pokojninskega varčevanja v skladih, najbolj pa se na državo zanašajo Čehi in Španci. Zunaj Evropske unije se glede zanašanja na financiranje njihove upokojitve na državo najmanj zanašajo v ZDA, kjer pričakujejo, da bo država zagotovila le 22 odstotkov njihovih prihodkov v pokoju.  

Pri financah ob upokojitvi je zanimivo tudi, da vseh prihrankov zaposleni ne nameravajo nameniti lastnemu preživetju v pokoju, del svojih prihrankov nameravajo zapustiti svojcem. Delež takšnih je največji na Poljskem, kjer jih 61 odstotkov namerava del prihrankov zapustiti svojcem.