»Evropske unije morda ne bomo zapustili še več mesecev. Morda jo bomo zapustili brez zaščite, ki jo ponuja ločitveni sporazum. Morda je ne bomo nikoli zapustili.« Enaindvajset dni pred brexitskim datumom britanska premierka Theresa May s takšnimi govori izčrpava in straši vse, od zagovornikov brexita vseh odtenkov do nasprotnikov brexita na Otoku in v EU, obenem pa jih vse poziva, naj sprejmejo njen ločitveni sporazum. Za prizorišče verjetno zadnjega govora pred glasovanjem v parlamentu je Mayeva izbrala delavce tovarne v grofiji Lincolnshire na vzhodu Anglije. To ni bilo naključje. Tam je največ, okoli 75 odstotkov volilcev na referendumu junija 2016 glasovalo za brexit.
Je pa nekdo ekonomičen z resnico. Mayeva je v govoru trdila, da je britanska vlada Bruslju predlagala »resne in podrobne predloge« za premagovanje zastoja v pogajanjih o irski varovalki, ki je del ločitvenega sporazuma, in je povzročila veliko nasprotovanja v britanskem parlamentu. V EU pa trdijo, da London ni predlagal novih zamisli za premagovanje zastoja v pogajanjih o varovalki.
O še enem poskusu in kriznem trenutku
Voditelje preostalih 27 članic EU je Mayeva pozvala, naj »s še enim zadnjim poskusom« spravijo brexit do cilja, poslance britanskega parlamenta pa opozorila pred krizo, če bodo zavrnili njen brexit, ki ga ima velika večina za bistveno slabšega od članstva v EU. »Dajmo narediti to, podprite ga in zapustili bomo EU. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, če ga zavrnete. Če bodo poslanci zavrnili sporazum, nič ni gotovo. To bi bil krizni trenutek. EU morda ne bomo zapustili še več mesecev. Morda ne bomo odšli brez zaščite, ki jo ponuja sporazum. Morda pa ne bomo nikoli odšli,« je Mayeva govorila – ne delavcem, ampak poslancem, ki pa jim ni ponudila nič novega.
Po tem zanjo precej manj robotskem in skoraj čustvenem govoru se je večkrat izognila vprašanju, kaj bo naredila, če bo njen brexit spet poražen. Prav tako ni hotela sprejeti nobene osebne odgovornosti za to, da brexit samo tri tedne pred brexitskim datumom še ni pod streho oziroma da se nikomur ne sanja, kakšna usoda ga čaka. To so jo trikrat vprašali. In trikrat se je izognila odgovoru. Ponovila je, da bi zavrnitev njenega brexita prinesla več ekonomske negotovosti in odlaganja ter razvodenitev brexita ali celo preklic brexita. Pa tudi, da je glasovanje za njen brexit edino, s čimer bi se izognili vsem tveganjem.
Napad na Corbyna, pozivi EU
Ostro je napadla vodjo laburistične opozicije Jeremyja Corbyna, rekoč, da želi preprečiti brexit, in pozvala laburistične poslance, ki so za brexit, naj glasujejo za njen sporazum. Corbyn se je odzval z oceno, da je obupana. Mayeva je obenem EU pozivala k novim koncesijam glede irske varovalke, čeprav jih ta vztrajno zavrača. Dejala je, da se mora odločiti tudi EU in da je v njenem interesu, da Britanija odide sporazumno. Dodala je, da bodo imele odločitve EU v naslednjih nekaj dneh velik učinek na izid glasovanja v britanskem parlamentu.
S tem je posredno povedala, da se bodo pogajanja o irski varovalki nadaljevala do zadnjega oziroma do torka, ko bodo poslanci glasovali o njenem brexitu. Ob tej priložnosti celo ni hotela potrditi, ali bodo poslanci, če bodo v torek zavrnili njen brexit, kot napovedujejo, v sredo glasovali o nesporazumnem brexitu in v četrtek, če bi ga zavrnili, o odložitvi brexita. Raje je ponavljala, da lahko poslanci, pred katerimi je orjaška odločitev ali serija treh odločitev, prekinejo negotovost z glasovanjem za njen brexit. Prevladuje mnenje, da bo njen brexit spet padel. In kaj potem? Nihče ne ve.
