Kitajski zunanji minister Wang Yi je svoj prihod na večdnevno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa kot vsako leto izrabil za to, da je na novinarski konferenci predstavil določena zunanjepolitična stališča kitajske vlade. Med drugim je poskusil ustvariti vtis, da Kitajska vodi odgovorno in miroljubno zunanjo politiko, saj si ne prizadeva kot ZDA spreminjati sveta, ampak samo uspešno živeti v njem in postati prva gospodarska sila.

Popustljivo do Trumpa…

Kitajska naj bi se trudila za dobre odnose z vsemi, tudi z ZDA. Wang je tako govoril o »konstruktivnem dialogu« z Belo hišo na trgovinskih pogajanjih, kjer naj bi se izkazalo, da so interesi Pekinga in Washingtona »neločljivi«. Kitajski zunanji minister ni niti malo eksplicitno kritiziral Trumpa. Očitno Kitajci upajo, da bodo kmalu lahko sklenili ugoden sporazum z ZDA, s katerim se bo končala trgovinska vojna. Najbrž se je tudi zato Wang pohvalno izrazil o nedavnem vrhu med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Čeprav so bili pogovori prekinjeni in neuspešni, je Wang dejal, da so šli v pravo smer.

Govoril je o prijateljskih odnosih med Pekingom in Moskvo. Presenetljivo pa je, da se po njegovih besedah tudi med Kitajsko in Indijo razvija uspešno sodelovanje. Tudi o Japonski, še eni veliki tekmici Kitajske v Aziji, se je izrazil pozitivno.

Glede novih svilnih poti, ki naj bi po očitkih z Zahoda povzročale nezdravo zadolževanje revnih držav, je dejal, da se bodo države, ki sodelujejo pri projektu (teh naj bi bilo zdaj že 123), skupaj s Kitajsko pogajale o njem in ga skupaj razvijale. Šlo naj bi za povezanost različnih narodov in držav pri gradnji skupne prihodnosti, v kateri se izboljšuje življenje različnih narodov.

… kritično do ameriške politike

V dveh urah svojega govora je večji del namenil kritiki ameriške politike, ne da bi jo imenoval. Veliko pozornosti je namenil obrambi Huaweija pred obtožbami iz ZDA in nekaterih drugih zahodnih držav, da hoče s svojo najnaprednejšo tehnologijo, predvsem s telekomunikacijskim omrežjem 5G, zbirati podatke za kitajsko vlado. Pohvalil je Huawei, ker »noče biti žrtev kot molčeče jagnje«, saj je vložil tožbo proti ameriškemu kongresu, ker mu preprečuje prodajo telekomunikacijske opreme v ZDA. Huawei zavrača tudi obtožbe, da je kradel ameriško tehnologijo. Predvsem ponavlja, da deluje povsem neodvisno od kitajskih oblasti in da za ZDA ne predstavlja varnostne grožnje. Vendar so leta 2017 na Kitajskem sprejeli zakon, po katerem »morata vsaka organizacija ali državljan podpirati in pomagati nacionalni varnostno-obveščevalni dejavnosti«. V Washingtonu so dosegli, da so v Kanadi pridržali finančno direktorico Huaweija Meng Wanzhou zaradi poslovanja z Iranom. Zdaj zahtevajo še njeno izročitev.

Wang je dal vedeti, da hoče Washington zaradi ekonomskih interesov, ker Američane moti, da ima Kitajska danes najbolj tehnološko razvito podjetje na svetu, spodkopati moč Huaweija. »Kar zdaj branimo, niso le pravice in interesi nekega podjetja, ampak pravica nekega naroda do legitimnega razvoja. Vsaka država na svetu ima pravico, da razvija svojo znanost in tehnologijo.«

A v prihodnosti bo imel prevlado, tudi politično in vojaško, tisti, ki bo imel tehnološko premoč. Prav Kitajcem trenutno zelo dobro kaže, saj ne razvijajo le novih svilnih poti, prek katerih si z naložbami v infrastrukturo v večjem delu sveta ustvarjajo trge za svoje izdelke in storitve, ampak tudi s Huaweijem tehnološko prehitevajo Zahod. Tako Google, Apple, Facebook in Amazon že zaostajajo, predvsem zato, ker je Huaweiju uspelo izdelati internetno omrežje G5, ki je najbolj napredna tehnologija na področju telekomunikacij, interneta in umetne inteligence. Poleg tega je lani prodal 200 milijonov pametnih telefonov in na drugem mestu prehitel ameriški Apple, leta 2020 pa naj bi s prvega mesta izrinil še južnokorejski Samsung.