Na trgu je prevladoval stranski trend, kjer lahko ugotavljamo, da ni večjih pretresov oziroma da so bili prodajalci in kupci delnic »izenačeni«. Za nekaj več živahnosti je v četrtek poskrbela Evropska centralna banka (ECB), ki je po svojem rednem zasedanju napovedala nadaljnji razvoj monetarne politike in s predlaganimi ukrepi nekoliko presenetila trge. Obrestna mera se sicer ne bo spreminjala (vsaj do konca leta ne), kar je bilo bolj ali manj znano oziroma pričakovano že prej, bodo pa s svojimi ukrepi vplivali na količino in ceno denarja v obtoku. Gospodarska slika za evrsko območje se že nekaj mesecev slabša, tudi napoved rasti BDP za evrsko območje se je z načrtovanih 1,7 odstotka znižala na skromnih 1,1 odstotka v letošnjem letu. Ob tem se pojavljajo sicer neuradni komentarji, da je tudi ocena 1,1 odstotka preveč optimistična in da lahko pričakujemo dodatne negativne revizije v letošnjem letu. Potrditev tega dejstva kaže proizvodni indikator PMI, ki je februarja za evropsko območje po dolgem času upadel pod vrednost 50, na 49,3. Najbolj je omenjeni indeks upadel v gonilnem gospodarstvu Evrope, to je v Nemčiji, kjer je vrednost kazalnika znašala samo 47,6, kar je seveda posledica močnega upada naročil oziroma nižjega povpraševanja. Dodatno skrb za tradicionalno izvozno usmerjeno Evropo povzročajo trgovinska negotovost z ZDA, ohlajanje kitajskega gospodarstva in tudi negotovosti glede izida brexita. Na te podatke je seveda ECB morala odreagirati – sicer ne bodo ponovno zagnali neto odkupov obveznic z novim denarjem, ampak samo še reinvestirali prejete kupone in zapadle glavnice v nove obveznice. Dodatno pa bodo septembra ponovno zagnali program operacij refinanciranja bank, in sicer z ugodnimi posojili v okviru programa TLTRO III, ki naj bi trajal do leta 2021. S tem bi bankam še najprej zagotovili poceni denar, ki bi se seveda prelival naprej v gospodinjstva oziroma v vnovičen zagon gospodarstva. S temi ukrepi želijo dvigniti inflacijo, ki je primaren cilj operacij ECB, trenutna raven je še kar konkretno oddaljena od ciljnih 2 odstotkov letne inflacije. Zaradi te napovedi je bil na udaru evro, ki je samo v nekaj dneh v primerjavi z ameriškim dolarjem upadel z 1,14 na 1,12 dolarja za 1 evro. Na drugi strani so porasli tečaji evropskih državnih obveznic, kar bodočim kupcem še dodatno znižuje donosnost do dospetja. V rdečem pa so bile delnice evropskih finančnih družb – predvsem bank, saj namreč podaljševanje obdobja poceni denarja negativno vpliva na njihovo dobičkonosnost.
ECB še ni zmanjkalo streliva
Od sredine februarja so dnevi na svetovnih borzah minili v bolj v zaspanem vzdušju, kar zadeva gibanje indeksov v pozitivno ali negativno smer.
