Nemara bi bilo o slednjem, ki je lani na ceste zapeljal v tretji generaciji, dovolj zapisati že, da gre za najboljši Volkswagen doslej. Pri čemer bi sicer lahko odprli debato v slogu zgornje, a ko bi ga dodobra izkusili, kot smo ga sami, bi se s tem verjetno strinjala večina. Kar pa niti ni čudno, če zapišemo, da si arhitekturno zasnovo deli s »težkokategorniki«, kot so porsche cayenne, audija Q7 in Q8, bentley bentayga ali lamborghini urus. BMW X5 pa se je prav tako lani predstavil že v obliki četrte generacije in je naslednik prvega BMW-jevega SUV, okoli katerega je kasneje zrasla cela družina tovrstnih vozil. In dokler ne bo na cestah večjega X7, kar pa se bo zgodilo vsak čas, je še vedno tudi največji BMW-jev SUV.
Kakor koli, opisati občutke med vožnjo takšnih štirkolesnih mogotcev je in ni težko. Je zaradi tega, ker je ubesediti užitke, da bi si jih lahko kar najbolje predstavljali, nemogoče, ni pa zato, ker je verjetno dovolj zapisati, da preprosto čisto vse deluje tako, kot mora. Vožnja je tekoča, mirna in tiha, luknje in druge nepravilnosti požirata kot lačna hrusta, za takšni gmoti (v dolžino X5 meri 4,92 metra in tehta skoraj 2,2 tone, touareg pa ima 4 centimetre in dobrih 100 kilogramov manj) sta ob tem neverjetno agilna, predvsem pa v vsakem trenutku in v vseh razmerah, tudi zaradi prilagodljivega zračnega vzmetenja, maksimalno udobna. Kot bi z njima lebdeli tik nad cesto. Udobna za voznika, udobna za sovoznika in udobna za potnika na zadnji klopi, malce manj pa tudi za tri. Ob tem navdušita tudi prostorna prtljažnika, ki sta kot luknji brez dna – predvsem touaregov, ki ima že v osnovi prostornino gromozanskih 810 litrov, a je tudi X5 s sicer konkretno manjših 650 litrov dovolj zmogljiv za vsakogar.
Če se še za hip vrnemo k vožnji – k izjemni izkušnji sta pripomogla tudi motorja, ki sta bila pri obeh 3-litrska 6-valjna turbodizelska, je bil pa nekaj močnejši Volkswagnov (286:265 konjev oziroma 210:195 kW). V praksi tega sicer skorajda nismo občutili, na papirju pa meritve povedo, da je touareg zategadelj z mesta do stotice malce odzivnejši (6,1:6,5 sekunde), hkrati pa je bil vseeno tudi malenkost varčnejši (8,8:9 litrov dizla na 100 kilometrov). In ne, na teren se z njima nismo podali, lepotca sta se nam preprosto zasmilila. Tudi na makadamskih cestah sta bila sicer zelo udobna, kaj več pa z njima 99,9 odstotka uporabnikov tako ali tako ne bo počelo. Čeprav sicer ne dvomimo o njunih sposobnostih, sta to vendarle bolj cestni »ladji«.
K odličnemu počutju v obeh sicer odloč(il)no pripomoreta tudi armaturni plošči. Resda se s časom navadite na njiju, a sami smo v nekaj dneh druženja prav vsakič, ko smo se usedli za volan, za kakšen trenutek postali in uživali v prizoru. Oba sta namreč tudi s tega vidika vrhunsko dodelana in prava paša za oči. Tako ponujata digitalna zaslona za volanom, od katerih je touaregov s prikazom različnih reči še bolj prilagodljiv, prav tako pa ima večji, naravnost gromozanski (15-palčni) rahlo upognjen osrednji zaslon, s katerim se upravlja tako rekoč vse in je, z izjemo Teslinega, največji in najodzivnejši doslej. X5 ponuja nekoliko manjši (12,3-palčni) zaslon, a ob njem še »tradicionalen« vrtljivi gumb, ki se med vožnjo vsakič znova izkaže za najboljšo rešitev.
Prostora za naštevanje tehnoloških bombončkov preprosto ni in ga ne bi bilo, četudi bi samo temu namenili ves zapis – oba pač ponujata skorajda vse. Ob tem pa sta z dodatnim paketom M sport (X5) in ob stopnji opreme R-line (touareg) zelo dobro opremljena že pri »osnovnih« cenah – 84.175 evrov pri BMW in 74.102 pri volkswagnu. A vseeno je k opisanemu izjemnemu občutku pripomoglo tudi marsikaj, kar je za doplačilo, s čimer je touareg skoraj dosegel sto tisočakov (98.092 evrov), X5 pa jih je močno presegel (118.000). Več pa v sklepu.
