Tudi ko gre za splošno dohodninsko olajšavo, država daje več tistim z višjimi plačami kot tistim z nižjimi. Enako je za olajšave za vzdrževane otroke. Mesečna olajšava je 203 evre za prvega otroka. Če imate nizko plačo in je vaš najvišji dohodninski razred 27 odstotkov, boste plačali za 55 evrov manj dohodnine (203 × 27 % = 55), če imate visoko plačo in je vaš najvišji dohodninski razred 50 odstotkov, pa boste imeli dohodnino znižano za 101,50 evra (203 x 50 % = 101,50). Še hujša krivica se godi tistim z nizko plačo, ki imajo otroka s posebnimi potrebami, za katere velja dohodninska olajšava 736 evrov. Tistemu z nizko mesečno plačo, ki spada v najvišji dohodninski razred 16 odstotkov, bo za otroka s posebnimi potrebami dohodnina znižana za 118 evrov (736 x 16 % = 118), torej samo za nekaj evrov več kot tistemu z visoko plačo za normalnega otroka, ki mu država pokloni 101,50 evra.

Lahko bi še naprej sesuval dohodninski in celoten davčni sistem, ki je nepravičen do vseh zaposlenih in upokojencev, a se ljudje hitro naveličajo brati moje prispevke, ko navajam številke. Vsekakor pa pozivam vse, ki jim socialna pravičnost ni tuja, da povzdignejo svoj glas in zahtevajo referendum, s katerim bomo ukinili vse davke na osebno delo in povečali prispevne stopnje za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Zaposleni morajo najprej poskrbeti zase; za zdravstvo in dostojne pokojnine. Država pa naj se racionalizira ali pobere denar zelo bogatim. Preprečiti ji moramo samo, da ga pobira od našega osebnega dela, saj smo tako tudi manj konkurenčni na vedno bolj kompetitivnih globalnih trgih. Se še spomnite tistih revolucionarnih gesel, da nam banke in davki nam pijejo kri? Spet smo tam.

Boris Nemec, Šempeter pri Gorici