Ministrstvo za okolje in prostor v današnjem času lokalno in globalno gledano pokriva eno najpomembnejših področij, ki je bilo v Sloveniji vsa leta hudo zanemarjeno. Kakšen je bil odnos politike do tega resorja, najbolje ilustrira ravnanje Karla Erjavca, enega bivših okolijskih ministrov, ki se je po razrešitvi pobalinsko šalil, da so ga »odnesle kante«. Žal niti za te ni bil sposoben poskrbeti. Za okolje so si pri nas vsa ta leta, bolj kot ministri, prizadevali prostovoljci. In ko smo končno dobili strokovnjaka z vizijo, ki se je takoj lotil reševanja do tedaj »nerešljivih« problemov, ki ni klečeplazil pred tujimi investitorji, pa so že drugič mediji združili moči in ga zrušili. Leta 2014 so mu očitali, da se je oklical za magistra znanosti, ker je dobesedno prevedel svoj naziv, ki ga je pridobil po končanem študiju na Oxford Brookes University. Ni se okoristil s tujim znanjem, kot so se nekateri drugi poslanci v parlamentu, šlo je za površnost, za še en »sendvič«, ki si ga takratna visoko moralna Cerarjeva vlada očitno ni mogla privoščiti in Leben je že po kratkem času moral oditi. Če bi ostal, se leta 2018 najbrž ne bi utapljali v smeteh, prepričana sem, da bi, če bi že takrat uresničil načrte, ki si jih je zastavil v tem nesojenem mandatu, zelo dvignil ugled vladi in stranki in morda Cerarju pred volitvami ne bi bilo treba odstopiti. Tudi ta vlada se več kot očitno premalo zaveda, da jo bomo ocenjevali po dobrih ministrstvih in da ima med politiki na razpolago zelo malo sposobnih strokovnjakov. Zgodovina se ponavlja, enega najboljših se je znebila, komu na ljubo ga je žrtvovala, pa nam bo pokazal čas.

Bojim se, gospa Polona Jamnik, da smo res Butalci. Žagamo vejo, na kateri sedimo, naši otroci nam tega ne bodo oprostili. Upam, da bodo 15. v petek na ulicah pokazali, kaj si mislijo o neodgovornosti odraslih do okolja in do našega planeta.

Lada Zorn, Ljubljana