Ampak najbrž bi nas večina, takole na hitro, pričakovala, da bo hitreje zagorelo poleti, ko je vroče in je suša. Po eni strani je to res, a takrat je vse zeleno, zdaj pa so rastline še gole, suhe, ljudje pa marljivi in takole sončno pomladno vreme nas dobesedno izbeza na plano k pospravljanju po vrtovih, poljih in k delu v gozdu. Kot nalašč pri tem nagrabimo kupe suhe trave in vmes suhe veje, ki so morda ostale še od jesenskega ali zimskega spravila drv. In verjetno je v nas še vedno neka praprivlačnost ognja, ki nas nagovarja, da bi take kupe, ki so se nabrali pri čiščenju, zažgali. Da ogenj pospravi do konca. Nekakšna obsesija popolnega pospravljanja. Ogenj ne bo začel goreti sam, nekdo ga mora prižgati. Saj najbrž nismo serijski piromančki, ki bi potem izza vogala nestrpno gledali gasilce, kako se trudijo z ognjem, najbrž si marsikdo reče, pa saj ne bo nič, bom že pazil na ogenj.
Najbrž se res ne zgodi pogosto, da nam uide, a če je bilo že ne vem kolikokrat povedano, da je pač suho in je zato nevarno kuriti na prostem, bi najbrž le morali to sprejeti. Saj razumemo zagotovo, ampak kot pri marsikateri drugi stvari pač zamahnemo z roko rekoč, no ja, saj bom pazil. Kot prehitro vozimo na območjih hitrostnih omejitev, češ, kaj pa pretiravajo s to počasno vožnjo, meni se mudi, ali pa, ko zlijemo olje od cvrtja v straniščno školjko ali kar zadaj nekam za hišo, pa čeprav skoraj ne morem verjeti, da nismo že vsi kdaj slišali, da tako olje onesnažuje naravo, vodo… Kar poglejte kdaj, ali kaj zraste tam, kjer ste zlili tako olje. Nekaj časa nič. Ampak mi smo pametnejši na vseh področjih, strokovne službe, ki jih za to tudi imamo, komplicirajo in nam grenijo življenje – bomo že rešili po svoje.
Le od kod taka prepričanost o sebi in ignoriranje marsikdaj res prepričljivih dejstev? Smo preleni, nestrpni – bi radi vsako stvar uredili še to sekundo? Kot pri embalaži morda, ki takoj po uporabi roma skozi avtomobilsko okno. Ali nas je res tako pokvarila informacijska doba, da pri vsaki stvari pričakujemo, da jo bomo rešili le s pritiskom na tipko »enter«? Upam, da ne. Upam, da bo tudi manj gorelo in nas bo večina upoštevala opozorila te vrste. Če ne zaradi drugega, da ne bo smrdelo po dimu po naseljih ali pa po travnikih in poljih. Ogenj vedno ne prinese rešitve. Naj trava, veje strohnijo, pa še tistih nekaj tisoč mikroorganizmov v tleh ne bomo ubili.
