V Sloveniji živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za rakom. Po podatkih registra raka v Sloveniji je leta 2018 za različnimi oblikami te bolezni zbolelo 15.300 ljudi, 8764 moških in 6793 žensk. Številke naraščajo v skladu s staranjem prebivalstva, več kot 60 odstotkov novozbolelih je starejših od 65 let. Zadnje večje statistične analize, ki so jih opravljali na Onkološkem inštitutu Ljubljana, datirajo v leto 2015. Te ocenjujejo, da je bil pri moških z 20 odstotki vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledili so mu kožni rak, pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Ženske najbolj ogroža rak dojk, za njim pa nemelanomski kožni rak, rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.
Ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj
Mesec marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke. V Sloveniji imamo za zdaj tri presejalne programe, ki se ukvarjajo s preventivo oziroma zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb. To so program Zora za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, program Dora, ki je državni presejalni program za raka dojk, in program Svit. Slednjega vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in je osnovan za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki. Z Onkološkega inštituta sporočajo, da »zadnji podatki kažejo pomemben pozitiven vpliv presejalnih programov na uspešno zmanjševanje zbolevnosti in umrljivosti«.
O presejalnem programu Svit smo se pogovarjali z vodjo tega programa Dominiko Novak Mlakar in Tatjano Kofol Bric. Prva je specializirana za javno zdravje, druga pa je specialistka socialne medicine, obe prihajata z NIJZ. Razložili sta, kaj Svit sploh je in kako deluje: »Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Deluje na način, da pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Presejalni test namreč nima diagnostičnih značilnosti, zato ob pozitivnem testu oseba potrebuje dodatne preiskave, v tem primeru kolonoskopijo.« Zdravnici še poudarita: »Glavna značilnost organiziranih presejalnih programov je, da aktivno vabijo vso ciljno populacijo in na test privabijo čim več ljudi. Če je ljudem ponujena samo možnost testiranja, se odzivajo le tisti, ki že prej bolj skrbijo za svoje zdravje.«
Razlogi in simptomi
Kot potrdita Novak-Mlakarjeva in Kofol-Bričeva, vzrok za nastanek bolezni še ni znan. A vseeno številne študije potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke najverjetneje posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dokazano je tudi, da imajo več možnosti za razvoj bolezni starejši od 50 let, saj je, kot sogovornici pojasnita, »okoli 90 odstotkov bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, kar starost postavlja na prvo mesto med dejavnike tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.«
Vplivi okolja, kot so pitje alkohola, nezdrava mastna prehrana z malo vlakninami in vitamini, kajenje, telesna neaktivnost in čezmerna teža, nas prav tako izpostavljajo tveganju (tudi za razvoj drugih bolezni). In kaj se pravzaprav dogaja v našem telesu, ko zaužijemo opevano zdravo hrano, kot sta sadje in zelenjava? »Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje ko se črevo prazni, manj strupov pride v naše telo. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov in vitaminov A, C, D in E ter selen. Koristna je tudi prehrana, bogata s kalcijem, ker veže žolčne kisline,« razložita strokovnjakinji NIJZ.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav raka, so tudi: kronične vnetne črevesne bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in crohnova bolezen. Pri petih odstotkih raka debelega črevesa in danke pa na pojavnost vpliva dedna obremenjenost.
Ob pogovoru s Kofol-Bričevo in Novak-Mlakarjevo je bilo neizogibno vprašanje o prvih znakih prisotnosti te neprizanesljive bolezni: »Simptomi so lahko huda, ponavljajoča se ali dlje trajajoča bolečina v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanj, zaprtost, ki mu sledi driska), kri v blatu, zelo tanko blato, slabost, bruhanje, nenamerna izguba telesne teže ali druge nerazložljive težave. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje.«
Rak, ki je najpogostejši v razvitem svetu
Rak debelega črevesa in danke je najpogostejši v razvitem svetu. Po podatkih evropskega informacijskega sistema za raka (ECIS) Slovenija na seznamu držav Evropske unije za leto 2018 zavzema peto mesto, peta pa je tudi v svetovnem merilu. Na prvem mestu v Evropi (in tudi na svetu) je Madžarska, sledijo ji Norveška, Slovaška, Danska in Slovenija, na šestem mestu pa je Portugalska, ki jo dohitevajo Nizozemska, Belgija, Irska in desetouvrščena Hrvaška. Najmanjše breme obravnavanega raka nosijo v Avstriji, Švici, na Finskem, Cipru in v Romuniji. Izredna profesorica s področja epidemiologije Vesna Zadnik, ki kot doktorica medicine deluje na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, pravi, da je zelo težko povedati, zakaj je Slovenija na tako visokem mestu.
