Ustavno sodišče je namreč decembra lani ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so DZ naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020. Zakonodajalec ima namreč pri odpravi neustavnosti dve možnosti. Prva je, da preoblikuje volilne okraje v skladu z odločbo ustavnega sodišča, druga pa je ukinitev okrajev na ravni volilnih enot in uvedba prednostnega glasu, ki bo zagotavljal odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov.
Prva izhodišča o novi ureditvi so sredine aprila
Predsednik republike Borut Pahor je pripravil že več srečanj na to temo, s premierjem Marjanom Šarcem pa sta se dogovorila, da bo vlada ob sodelovanju in pod nadzorom generalnega sekretarja vlade pripravila vse potrebno za to, da bi se Pahor s pogajalci parlamentarnih strank lahko sredi marca prvič posvetoval o možnih spremembah volilnih okrajev. Do sredine prihodnjega meseca Pahor pričakuje tudi prva izhodišča, kako bi utegnil izgledati volilni sistem brez okrajev.
»Danes je bilo vzdušje čisto normalno. Rebalans je sprejet, tudi za en trenutek ni bil ogrožen. Mislim, da nas je vse najbolj zmotil odnos Levice. Treba se je bilo dogovoriti za način dela v prihodnje, da bo ta boljši kot doslej,« pa je Kociprova komentirala odnose v koaliciji po napetem dogajanju v DZ pred glasovanjem o rebalansu proračuna, ko do zadnjega ni bilo jasno, ali bo se bo koalicija uspela uskladiti glede sporazuma o sodelovanju z Levico. Tik pred zdajci so nato le parafirali sporazum, podpis katerega je pričakovan v naslednjih dneh.
Na vprašanje, ali so koalicijske stranke danes morda govorile tudi o pogodbi za nakup ograje na meji, ki ponovno buri duhove, pa je vodja poslancev SMC Igor Zorčič odgovoril, da to ni stvar te koalicije, ampak morda bivšega ministrstva in drugih pristojnih organov.
