»Pričakujem pravico,« je bil tik pred današnjo razsodbo okrožnega sodišča v Ljubljani kratek župan Zoran Janković, ki mu je tožilstvo očitalo jemanje podkupnine v zadevi Gratel.
Sodnica Vladislava Lunder je kasneje ocenila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožnice tožilstva, da je župan nadaljevanje del podjetja pogojeval s plačilom donacije oziroma odškodnine, česar po njeni obrazložitvi ni pritrdila nobena od zaslišanih prič. Težave pri izvajanju del, v okviru katerih je Gratel za telekomunikacijsko družbo T2 gradil optično omrežje, so se začele, še preden je Janković postal župan, kar po njenih besedah izhaja tudi iz prebranih listinskih dokazov.
Tožilka Blanka Žgajnar je za »skrajno zavržno dejanje, ki ga je s pozicije župana Janković storil kot uradna oseba«, predlagala triletno zaporno ter 50.000 evrov denarne kazni. Očitali so mu, da je z močjo svojega položaja po preklicu dovoljenja za delo predstavnike Gratela prisilil v donacijo 500.000 evrov Ljubljanskemu gradu, kar jim je odprlo vrata za nadaljevanje del. »Razsodba me ni presenetila, saj smo lahko že med obravnavo videli, v katero smer je šla sodnica s postavljanjem vprašanj,« je komentirala Žgajnerjeva in napovedala pritožbo.
Jankovićev zagovornik Janez Koščak je bil po koncu sojenja zadovoljen. »Župan ni storil nič narobe, saj je zgolj branil interese mesta in njegovih prebivalcev,« je bil jasen že po zaključni besedi. Janković pa mu je pritrdil: »Vedno bom naredil vse v korist ljubljanske občine, njenih meščank in meščanov, pa četudi me bo to vodilo na sodišče.«
Težave že v času Simšičeve
Težave pri gradnji optičnega omrežja so se začele še pred nastopom županovanja Zorana Jankovića, je v obrazložitvi današnje oprostilne sodbe pojasnila sodnica Vladislava Lunder, kar po njenem izhaja tudi iz prebranih listinskih dokazov oziroma spisov mestne inšpekcije, komunale, energetike… Občinske službe so napake in pomanjkljivosti pri gradnji opažale že vse od leta 2005, ko je občino vodila še Danica Simšič, sicer podpisnica pogodbe z Gratelom (leto po podpisu pa je oblikovala posebno delovno skupino za nadzor gradnje). Ta je bila po navedbah obrambe – pa tudi takratnega vodje občinske pravne službe – zelo neugodna za Ljubljano, saj je imelo podjetje bolj ali manj proste roke pri tem, kje, kdaj in koliko ulic bodo razkopali, poleg tega so kasneje priznali, da so uporabljali večje število cevi, ki so bile širše od dogovorjenih.
Po pogajanjih z Gratelom je tako župan 16. marca 2007 podpisal novo pogodbo, s katero so postavili »nova pravila igre« in vzpostavili red pri gradnji. Nakazali so tudi donacijo.
»Te niso prepovedane, če so prostovoljne,« je danes dejala tožilka Žgajnarjeva, po njenem mnenju pa je bilo v tem primeru plačilo prisiljeno in je šlo za podkupnino, saj v nasprotnem primeru podjetje ne bi moglo nadaljevati del. A tega po navedbah sodnice ni potrdila nobena od v postopku zaslišanih prič.
»Tožilstvo ni sprožilo postopka zoper tistega, ki naj bi podkupnino dal, zato je tudi Janković ali občina nista mogla prejeti,« je svoje mnenje o očitkih iz obtožbe poenostavil zagovornik Koščak. Oba z Jankovićem, ki je vseskozi zanikal kakršnokoli krivdo, sta vztrajala, da bi župan, ravno če ne bi ravnal, kakor je, storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. »Statut ljubljanske občine županu kot dobremu gospodarju nalaga prav takšno ravnanje, ki pa ga je Jankoviću tožilka očitala kot kaznivo,« je še dodal.
Janković Žgajnarjevo obtožil, da ga hoče »sistematično uničiti«
»Sodišče je edini prostor, kjer lahko dokažem svojo nedolžnost,« je bil danes jasen ljubljanski župan, vesel, da sta »končno zmagali resnica in pravica«. Ocenil je, da se je danes pokazalo, da ga nekaj oseb – med katerimi je omenil tudi Žgajnerjevo – že sedem let »sistematično uničuje oziroma poskuša uničiti njega in njegove sodelavce«. »Vem, da jih boli mojih pet zmag na županskih volitvah v prvem krogu s takimi odstotki, vendar naj raje kaj pokažejo,« je še pristavil. »Podatke, ki smo jih vsi videli, in dokumente, ki smo jih vsi prebrali, je tožilka prirejala po svoje,« je še komentiral po razsodbi. »Če je to naloga tožilstva, ne vem, kako bomo lahko živeli v tej državi,« je v znak nezadovoljstva odkimal z glavo.
Verjame, da si tožilka želi njegove obsodbe, presoje prvostopenjske sodbe na višjem sodišču pa se ne boji. »Nje nič ne stane, ko opravlja svoje delo oziroma nedelo. Konec koncev bremeni proračun,« pa je dejal o napovedani pritožbi tožilstva na oprostilno sodbo. Žgajnarjeva je po koncu današnjega sojenja ponovila, da »še vedno vztraja pri očitku zoper obdolženega Zorana Jankovića«.