S škornji slovenskih vojakov, ki so jo pripadnikom naših obrambnih sil lani zagodli kar dvakrat, načeloma ni nič narobe. Nazadnje so se vojaki nad slabimi škornji pritoževali pri Natovi vaji Trojni stik na Norveškem, kjer so se podplati začeli odlepljati od zgornjega dela škornjev. Prav zaradi tega incidenta pri temperaturah –20 stopinj Celzija so na ministrstvu sprožili preverjanje ustreznosti obutve vojakov. Neodvisni raziskavi na Inštitutu Jožefa Stefana in Tehnološkem centru Ircuo Žiri, kjer so primerjali skladnost slovenskih škornjev proizvajalca Alpina z evropskimi standardi, sistemskih pomanjkljivosti obutve nista odkrili. Prav nasprotno. Za škornje, dobavljene med letoma 2015 in 2017, so ugotovili, da celo presegajo evropske standarde in zahteve iz razpisov Slovenske vojske. »Tudi sile pretrganja med podplatom in zgornjim delom škornja presegajo vrednosti za več kot 20 odstotkov,« je pojasnil Željko Kralj, direktor direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo.
Eden od možnih krivcev napake v proizvodnji
Eden od razlogov, zakaj lahko prihaja do pomanjkljive opreme, so napake v proizvodnji, je omenil Kralj. Z uveljavljanjem reklamacije pri proizvajalcih doslej niso imeli težav, tudi pri Alpini ne. Zdaj na ministrstvu čakajo na Alpinino odobritev reklamacije za osem parov spornih škornjev iz vaje na Norveškem in desetih drugih parov obutve. »18 parov škornjev je v primerjavi z 10.000 pari, ki so v uporabi, zanemarljivo število. Številnost napak na obutvi je v okviru dovoljenih odstopanj,« je povedal Kralj. Da bi do poškodb na škornjih prišlo med skladiščenjem, na ministrstvu sicer izključujejo. Kot možen razlog pomanjkljive opreme pa dopuščajo možnost, da vojaki zanje niso primerno skrbeli. »Sami morajo vedeti, ali škornje vzdržujejo na predpisan način.«
»Slovenska vojska ni specifika, vse vojske imajo enake težave z opremo. (…) Vse vojske imajo težave v vročini in zimi,« je pojasnil Igor B. Mekjavić, strokovnjak iz odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožefa Stefana. Med preverjanjem rokavic angleške vojske, s katerimi so prav tako imeli težave na Norveškem, in obutve nemških vojakov se je Mekjavić prvenstveno ukvarjal s slovensko obutvijo. Rezultati so bili nad zahtevanimi standardi tako pri toplotni izolaciji kot pri razvlaževanju.
Obrambni minister Karl Erjavec je bil z izsledki raziskav zelo zadovoljen, čeprav se je tudi sam spraševal, zakaj prihaja do težav z opremo. »Oprema je potrošni material. Ne moremo pričakovati, da takšna oprema vzdrži v nedogled. Blago, usnje in drugi materiali imajo določene časovne omejitve,« je dejal minister in pristavil, da je ob kakovosti materialov pomembno tudi ustrezno vzdrževanje in skladiščenje opreme.
Strožji pogoji kakovosti pri naslednjih razpisih
Negativne izkušnje z opremo v zadnjem letu bodo imele vpliv pri razpisih za novo opremo v letošnjem letu. Za nove bojne uniforme in škornje v vrednosti 11 milijonov evrov bodo veljali še višji razpisni kriteriji kakovosti. Testiranja na morebitnih škornjih in novi, 5-krat močnejši tkanini za uniforme pa so po zagotovilih Kralja že pokazala, da bo kakovost materialov presegla razpisne pogoje. Novo opremo naj bi slovenski vojaki prejeli konec letošnjega leta in v začetku prihodnjega. »Nova generacija oblačil in škornjev bo našim pripadnikom zagotavljala boljše počutje in več ugodja,« je še prepričan Erjavec.
