»Ko sem bil majhen, ni bilo pri nas nobenih ograj, saj velikonočnic ni nihče trgal. A če je bilo nekdaj na treh zaščitenih rastiščih velikonočnice na Boču mogoče videti okrog tisoč cvetov, jih je v zadnjem desetletju na vseh treh rastiščih le še okoli 300,« pravi Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, kjer si že desetletja prizadevajo za ohranitev te zavarovane rastline.
Prve lesene ograje, s katerimi so ogradili rastišča, so morali postaviti pred 30 leti, dodali so tudi opozorilne in oglasne table, a je bilo kljub temu vsako leto slabše.
»Pred dvema desetletjema se je pojavilo množično izkopavanje celih rastlin, s korenino in zemljo vred, prav tako so ljudje plenili njihova semena. Na srečo se to danes ne dogaja, a so prišle druge težave, tudi spremenjene podnebne spremembe, neustrezen pH tal ter zaraščanje z mahom in resjem, vse to vpliva na vedno manj cvetočih rastlin,« opozarja Borovnik. Dodaja, da so problem ljudje, obiskovalci in ne planinci.
Zadnja leta Boč in rastišča velikonočnice namreč v času cvetenja obišče okoli 3000 obiskovalcev, ki želijo s pametnimi telefoni cvetove tudi fotografirati, pri tem pa plezajo čez ograje na rastišča in jih veliko poškodujejo. »Problem so tudi psi, zlasti tisti brez nadzora, ki cvetove velikonočnice celo jedo,« še pravi Borovnik.
Eni bi ga pili, drugi sadili doma v skalnjake
Z nič manjšimi težavami se ne spopadajo na Lovrencu pri Lisci in sosednjem Velikem Kozju, kjer uspeva clusijev svišč oziroma encijan, ki je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin visokogorja in s svojo kraljevsko modrino privablja obiskovalce v posavsko hribovje.
»Izkopavanje, predvsem pa opuščanje košnje, gnojenje in paša na travnikih so razlogi, da se je encijan ohranil le še na nekaj lokacijah. Za ohranitev na najbolj znani, okoli cerkve sv. Lovrenca, pa so zaslužni predvsem planinci,« poudarja Dušan Klenovšek, varuh gorske narave pri Planinskem društvu Lisca Sevnica.
Čeprav so tudi v Posavju naredili marsikaj, da bi zaščitili rastišče encijana in preprečili njegovo plenjenje, varuhi narave ugotavljajo, da ta še naprej vse bolj izginja. »Ljudje korenike uporabljajo za alkoholne pijače, čeprav je za to bolj primerna korenika rumeno cvetočega encijana – košutnika. Vse bolj je modri encijan priljubljen tudi za domače skalnjake in celo grobove, zato ga nekateri izkopavajo, čeprav se presajanje žal ne obnese in v letu dni propade,« pravi Klenovšek.
Najhujši primer plenjenja so zaznali predlani, ko je nekdo na Lovrencu izkopal kar 60 primerkov. »Žal med ljudmi prevladuje mnenje, da ena rastlina še ne pomeni plenjenja. In še, da če rožica ne bo ukradena, ne bo rasla,« še dodaja Klenovšek, ki tega početja ne more razumeti.
Od tri do osem let zapora
Morda bodo ljudi streznile kazni, saj je za nezakonito ravnanje, poškodovanje ali uničenje zavarovanega območja ali habitata zagrožena kazen od tri pa tudi do osem let zapora. »Največkrat prijave prejmemo od posameznikov ali društev, podkrepljene so s fotografijami, kar je osnova za to, da začnemo uradni pregon,« pove Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z uprave kriminalistične policije GPU. Lani sicer niso obravnavali nobenega tovrstnega primera, leta 2017 pa kar tri. Poleg že omenjenega izkopa kar 60 rastlin encijana v Kozjanskem parku še krajo zvončkov v Botaničnem vrtu, prav tako so odkrili prodajalca z območja Gorenjske, ki je ruval zvončke in jih v tujino prodajal prek spleta.
