»Prešli smo od besed k dejanjem, kot smo obljubili,« je sporočil italijanski notranji minister in vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini. Nad podiranjem taborišča San Ferdinando v Kalabriji, ki je bilo dom za več kot 1500 migrantov, je bdelo 600 policistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V požarih v taborišču so v zadnjem letu umrli štirje migranti. Požari so bili posledica požigov ali pa je do njih prišlo nehote, zaradi kurjenja ognjev, s katerimi so se skušali ogreti prebivalci taborišča, so navedli pri italijanskem združenju Zdravniki za človekove pravice.
Vlada v Rimu se je prenapolnjeno in umazano taborišče odločila porušiti po februarski smrti 29-letnega Senegalca, čigar truplo so po požaru našli v eni izmed prikolic.
San Ferdinando leži na obrobju mesta Rosarno. Tamkaj živeči migranti so se preživljali z delom v bližnjih nasadih oljk in pomarančevcev. Večina jih je delala nezakonito, za zgolj pičlo plačilo.
Obsodbe zaradi rušenja
Nekateri migranti so San Ferdinando zapustili že, ko je vlada sporočila, da ga bo zaprla. Zadnjih okoli 9000 pa je odšlo šele včeraj zvečer ali pa so jih pregnali davi.
Salvini je obljubil, da jih bodo premestili v sprejemne centre, a več migrantov je italijanskim medijem povedalo, da še vedno ne vedo, kje jim bodo našli streho nad glavo. Veliko jih je izrazilo bojazen, da jih bodo preselili daleč od nasadov, v katerih delajo. Taborišča sicer tokrat niso rušili prvič.
Zdravniki za človekove pravice so odločitev o rušenju San Ferdinanda obsodili in poudarili, da se pri tem ni upoštevalo niti pravic migrantskih delavcev niti dolgoročnih zavez regionalnih in lokalnih oblasti ter združenj za njihovo integracijo.
Mesto Rosarno je znano po napetostih med sezonskimi delavci, ki večinoma prihajajo iz podsaharske Afrike, varnostnimi silami in lokalnimi prebivalci. Tam so že večkrat izbruhnili spopadi.
Mednarodna organizacija Zdravniki brez meja pa je že leta 2010 ostro obsodila obravnavo migrantov v Italiji in sporočila, da so razmere v San Ferdinandu in drugih taboriščih na Apeninskem polotoku pogosto slabše kot v begunskih taboriščih v Afriki.