Čeprav ima mednarodni dan žensk svoje korenine v množičnem političnem boju žensk, ki so se pred več kot sto leti borile predvsem za pravico do glasovanja in zasedanja političnih položajev, danes pogosto velja za apolitičen praznik, na katerega naj bi se z rožami, manjšimi darilci ali lepimi besedami poklonili in zahvalili ženskam v naših življenjih. »Nihče zares ne ve, na kaj točno te zahvale letijo, obenem je zelo jasno, da je položaj žensk še vedno zelo neenak položaju moških v družbi. Zato smo se odločile, da tudi v Sloveniji temu dnevu vrnemo uporniški in emancipatorni značaj,« je pojasnila Mojca Žerak iz feminističnega odbora društva Iskra, ki protest ob osmem marcu organizira že tretje leto zapored.
Nasilje se načelno obsoja, a se ga ne preprečuje
Medtem ko so na prvem protestu izpostavljale problem neplačanega skrbstvenega dela, ki ga v zelo veliki večini še vedno opravljajo ženske, so na drugem govorile o seksizmu širše in problemih diskriminacije na delovnem mestu. Letos je vsebinska usmeritev nasilje nad ženskami. Kot izpostavljajo organizatorke, smo bili v zadnjem času v slovenski javnosti, pa tudi po svetu, priča ogromnemu številu incidentov, ki so bili povezani s spolnim nasiljem nad ženskami. Med dogodki izpostavljajo, da sta bila v afere spolnega nadlegovanja vpletena rektor mariborske in primorske univerze, prav tako smo spremljali afero Merc, »kjer se je problem ponovno zreduciralo na vprašanje tega, kdo od pomembnih vpletenih moških ima prav, ni pa se preizpraševalo in naslavljalo samega problema pojavnosti spolnega nasilja v šolah,« pojasnjuje Žerak. »Javnost in politični predstavniki so zmeraj zgroženi, vendar, ko pride do tega, da bi se storilce sankcioniralo in žrtve zavarovalo, vsi sistemi zatajijo. Nenehno ostajamo na točki načelnega zavračanja in obsojanja,« dodaja.
Potrebno bo široko politično sodelovanje
Zbrani na petkovem protestu na Kongresnem trgu, ki se bo pričel ob 17:00 uri, bodo med drugim zahtevali konkretne ukrepe za soočanje s primeri spolnega nasilja na delovnem mestu, v šolah in na področju intimnih partnerstev ter nasilja v obliki prostitucije. Med zahtevami so strokovni in pravočasni odzivi policije na prijave spolnega nasilja, sprememba definicije posilstva v kazensko-pravnem zakoniku tako, da bo veljal model »da pomeni da«, ter izobraževanje vseh javnih uslužbencev, ki se srečujejo s pojavi spolnega nasilja o prepoznavanju in primernem ukrepanju (med njimi delavci policije, socialnih služb, vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov). Zbrani bodo pozvali tudi k aktivnejšem ukrepanju proti diskriminaciji, izključevanju in nasilju nad homoseksualnimi in vsemi spolno nekonformnimi osebami. Za vzpostavitev sistema, ki bo zares naslavljal in preprečeval nasilje, bo potrebno široko politično sodelovanje na več področjih, spremembe pa zagotovo vključujejo delo vsaj ministrstev za delo, družino in socialne zadeve, notranje zadeve ter izobraževanje.
Z govori bodo na protestu sodelovale tudi predstavnice organizacij SOS telefon, Ženske svetovalnice, Inštituta 8. marec in sindikata Mladi plus, s kulturnim programom pa bodo dogodek obogatile še umetnice Simona Semenič, Barbara Rehar in igralke iz gledališke skupine Središče, ki bodo uprizorile prizor pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane avtorice Katje Gorečan. Kot še sporočajo organizatorke, se je prvih dveh protestnih shodov udeležilo približno tisoč ljudi, podoben obisk pa pričakujejo tudi letos.
Lani širom Španije stavkalo več kot pet milijonov žensk
Lansko leto so ob mednarodnem dnevu žensk v nam bližnjih državah presenetile predvsem Španke. Širom države je namreč v 24-urni stavki, ki jo je organiziralo tamkajšnje široko feministično gibanje, sodelovalo več kot pet milijonov žensk, podprlo pa jih je tudi deset velikih sindikatov in nekaj vidnejših političark. Delavke so na ulicah vzklikale: »Če se ustavimo me, se ustavi ves svet« in »Dela imamo veliko, potrebujemo zaposlitve.«
Podobno stavko in proteste v več mestih pripravljajo tudi letos, zahteve po enaki družbeni in zakonski obravnavi spolov pa bodo preplavile tudi ulice drugih evropskih mest. Protesti so načrtovani med drugim tudi v Bruslju, Londonu, na Dunaju in v Berlinu, kjer bo letos mednarodni dan žena prvič praznovan kot uradni praznik. V Parizu se bodo feminističnemu vzroku pridružili tudi »rumeni jopiči«, stavka in protest bosta povezala tudi v Atenah, dan po prazniku se bodo na protestnem shodu zbrali v Amsterdamu, prvič v zadnjih desetletjih pa bodo praznik s protestom obeležili tudi v Helsinkih na Finskem.
