Izidi lanske raziskave so pokazali nadaljevanje trendov iz leta 2012, ko so prvič izvedli podobno raziskavo, ki je del širše raziskave v državah jugovzhodne Evrope. Raziskava iz leta 2018 je razkrila nekatera protislovja, ki kažejo na pripravljenost mladih na spremembe v sodobni družbi, a tudi na obujanje tradicionalizma.

V primerjavi s prvo raziskavo se je zvišala religioznost mladih Hrvatov, medtem ko se je nekoliko omilila nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, je pokazala lanska raziskava, v kateri je sodelovalo 1500 hrvaških državljanov, izvedla pa sta jo nemški sklad Friedrich Ebert Stiftung in zagrebški inštitut za družbene raziskave.

Nezadovoljni s svojim statusom

Mladi so izrazito nezadovoljni s svojim družbenim statusom ter s procesi v družbi, najbolj pa so zadovoljni s svojim zasebnim okoljem, družino in prijatelji. Več kot 70 odstotkov mladih na Hrvaškem živi s starši.

Okoli 80 odstotkov vprašanih vidi svojo prihodnost v zakonu, v katerem bodo vzgajali otroke tako, kot so to počeli njihovi starši. Skoraj 40 odstotkov anketiranih meni, da je nacionalnost pomembna pri izbiri partnerja, za četrtino je za zakonsko zvezo pomembna nedolžnost.

Približno tretjina anketirancev je izrazila željo, da bi zapustila Hrvaško in poiskala boljše življenje drugod, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Švici in na Švedskem.

Največje strahove izražajo zaradi brezposelnosti. Polovica mladih nima redne zaposlitve, večina jih ima podpovprečno plačo, čeprav opravljajo nadure, je še pokazala raziskava, ki so jo v torek predstavili v novinarskem domu v Zagrebu.

Poznavanje politike je majhno

Za razliko od mladih v drugih državah mladi na Hrvaškem najbolj opravičujejo uporabo poznanstev za reševanje življenjskih težav, kakršna je iskanje zaposlitve. A obenem obsojajo družbene modele, v katerih je uspeh odvisen od nepotizma.

Interes za politiko je majhen, prav tako njeno poznavanje. Izidi so pokazali nezadovoljivo razvitost državljanske politične kulture, demokratični primanjkljaj pa je po oceni sociologov možno povezati z neustrezno politično socializacijo.

Dve tretjini mladih sta izkazali nezaupanje v politične stranke, več kot polovica jih ne zaupa lokalnim oblastem, vladi in parlamentu ter IMF. Najbolj zaupajo hrvaški vojski (48 odstotkov), sledijo policija, Cerkev, prostovoljna gibanja ter Evropska unija, ki ji zaupa 29 odstotkov anketirancev.

Približno 40 odstotkov mladih na Hrvaškem se ne udeležuje nobenih športnih dejavnosti, 18 odstotkov jih je izjavilo, da nikoli ne berejo knjig.