Ko je v drugi polovici februarja pri omenjenem odcepu zasavske regionalke prišlo do katastrofalnega podora z ene od brežin, ki se dvigajo nad cesto, se je na cesto usulo skoraj 16.000 kubičnih metrov kamenja, peska in zemlje ter jo zasulo v dolžini 70 ter višini 3 metrov.
Poškodovanih ni bilo, saj na srečo v trenutku podora nihče ni pripeljal mimo. Utrgani material je poškodoval cesto, porušil električne drogove in odtrgal cestno ograjo. Direkcija za infrastrukturo že od podora naprej sanira razmere, cesta je v tem času zaprta za promet, obvoz pa je speljan čez Zagorje in trboveljski Slačnik.
Med gradbenimi deli za odpravo posledic podora se je brežina zaradi nestabilnosti ves čas rahlo krušila, in ker je obstajala velika nevarnost ponovne katastrofe, je bilo treba čim prej izdelati meritve in načrt sanacije. Naj spomnimo, le nekaj kilometrov od sedanjega podora se je pred tremi leti zgodila podobna katastrofa, ko se je na trboveljsko vpadnico ob nekdanjem Lafarge Cementu pri železniški postaji s strmega hriba nad cesto odtrgalo nekaj velikih skal, od katerih je vsaka tehtala več ton. Takrat sta jo skupila taksist in potnica. Slednja jo je kot po čudežu odnesla brez praske in z le veliko strahu, medtem ko je taksist prestal več operacij, kljub povsem zmečkanemu avtomobilu pa sta k sreči oba preživela.
Stroški sanacije še neznani
V sklopu sanacije je ekipa delavcev v soboto minirala brežino. V prvi fazi so z razstrelitvijo odstranili približno 4000 kubičnih metrov materiala, z raziskovalnimi meritvami do globine 20 metrov pa se ugotavlja stanje hribine. Ugotovitve bodo podlaga za odločitev o vrsti in nosilnosti zaščitnih mrež, ki bodo razpete preko brežine, in za druge ukrepe.
Poleg lovilnih mrež bo vzpostavljen tudi opozorilni nadzorni sistem, ki bo ob morebitnem podoru sprožil alarm in bo povezan s semaforji, na katerih se ob premikih materiala na brežini avtomatično prižgala rdeča luč in zaustavila promet. Geodetski posnetek in skeniranje razpok ter inženirsko-geološke stabilnostne analize, ki so jih v preteklih tednih opravili na brežini, so namreč pokazali, da obstaja velika verjetnost novega zdrsa in nanosa večjih količin materiala na cesto.
Poleg dejstva, da je Zasavje soteska s strmini brežinami, zahtevno geologijo, cestami, veliko vode in železnico, je problem zasavske regionalke tudi količina in teža prometa. Zrušena brežina je tik nad cesto, zaradi česar dodatne tresljaje povzročajo tudi težki kamioni in tovornjaki. Da se takšna katastrofa ni primerila že prej, je del zaslug pripisati tudi v žledolomu padlemu drevju, ki je zaustavljalo plazenje terena in padanje kamenja, obenem pa skrivalo dejansko nevarnost, ki je prežala spodaj.
Kot je neuradno slišati, v sklopu sanacije vsaj za zdaj ni predvidena gradnja tako imenovane galerije, prav tako še ni znano, ali bodo podobni preventivni ukrepi izvedeni tudi na drugih lokacijah ob zasavski regionalki. Podobnih strmin nad regionalko, ki so potencialno ali dejansko nevarne, je namreč več. Stroški sanacije bodo znani po končanju del. Po predvidenih sanacijskih načrtih naj bi cesto znova odprli za promet konec marca.