Izvidi neimenovanega Londončana, ki se je pred skoraj dvema desetletjema okužil z virusom HIV, že poldrugo leto kažejo zdravo krvno sliko – kljub temu da ne uživa nobenih zdravil. Njegova zgodba javnost navdaja z upanjem, da je virus HIV mogoče izničiti. A zdravniki opozarjajo, da gre za način zdravljenja, ki za večino od 37 milijonov okuženih ni primeren.
Londončan, ki želi ostati neimenovan, je nekaj let po okužbi z virusom HIV zbolel še za rakom. Izvedel je, da ima hodgkinov limfom v napredni fazi. Kemoterapiji je sledila presaditev matičnih celic, pri čemer je bil donator človek z zelo redko gensko mutacijo, zaradi katere je imun za virus HIV. Londončan je nadaljnjih 16 mesecev užival protiretrovirusna zdravila – koktajl učinkovin, ki ga zdravniki predpišejo okuženim z virusom HIV in ki preprečuje, da bi se razvil aids. Tudi šestnajst mesecev po nehanju jemanja teh zdravil krvna slika ne kaže prisotnosti virusa HIV, zaradi česar mnogi govorijo o ozdravitvi.
Tovrstno zdravljenje se je v podobnem primeru izkazalo kot uspešno že enkrat prej. Američan Timothy Brown oziroma »berlinski pacient«, kot so ga imenovali mediji, preden se je odločil razkriti svojo identiteto, se je bil podobno kot »londonski pacient« po okužbi z virusom HIV primoran soočiti s še eno hudo diagnozo. Levkemijo so zdravili s kemoterapijo in obsevanjem, a se je čez čas znova pojavila. Ob odločitvi za presaditev kostnega mozga je njegov onkolog pomislil, da bi ustrezne darovalce testiral še za gensko mutacijo, ki majhnemu delu prebivalstva daje imunost za virus HIV. Po presaditvi matičnih celic imunega donatorja je bilo zdravljenje videti uspešno in Brown je lahko zaživel običajno življenje. Ko se je bolezen kmalu ponovila, so mu znova presadili matične celice istega darovalca. Tokrat je zaleglo. Več let po presaditvi in prenehanju jemanja protiretrovirusnih zdravil Brown, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi človek, ki se je ozdravil okužbe z virusom HIV, mirno živi naprej. »Pri londonskem pacientu smo dosegli remisijo, kar pomeni, da ozdravitev berlinskega pacienta ni bila anomalija,« je o obeh primerih presaditve matičnih celic povedala prof. Ravindra Gupta z UCL.
Zdravila še ni na obzorju
A za veselje milijonov ljudi, okuženih s tem virusom, je še prezgodaj, opozarjajo strokovnjaki. Presaditev matičnih celic je boleča in jo spremlja mnogo tveganj, zaradi česar za večino obolelih, ki so sicer zdravi, ni primerna. V omenjenih primerih je bila to zadnja možnost v procesu zdravljenja pacientov, ki sta po okužbi z virusom HIV zbolela še za hodgkinovim limfomom oziroma levkemijo. »Tovrstno zdravljenje je povezano s preveč tveganji. Sicer pa dnevno uživanje zdravil okuženim omogoča razmeroma normalno življenje,« je dejal Graham Cooke, profesor na londonskem Imperial Collegeu.
Protiretrovirusna zdravila, ki jih ima v mislih Cooke, so korenito spremenila dojemanje okužbe z virusom HIV, ki je še nedavno veljala za smrtno obsodbo. Koktajl zdravil preprečuje nastop aidsa, sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki je kriv za smrt okuženih z virusom HIV.
V mednarodnih odzivih medicinske stroke se vrstijo besede o okrepljenem upanju, da gre z londonskim in berlinskim primerom iskanje zdravila za virus HIV v pravo smer. Upanje bi utegnil zatreti ponoven pojav virusa HIV pri katerem izmed »ozdravljenih« bolnikov. Zdravniki poudarjajo, da obstaja možnost, da se to res zgodi, saj da nikakor ne morejo biti prepričani, da je ozdravitev dokončna.
