Pupovac meni, da ne gre na prvo žogo obsojati pustne tradicije, ki vključuje tudi zažiganje nepriljubljene osebe, vendar po njegovem prepričanju tradicija praviloma za tarčo ne vzame ranljive in manjšinske skupine, temveč meri na tiste, ki imajo moč, kot so »ministri, škofi in tuji nameščenci«.
»Razširjati sovraštvo do pripadnikov druge etnične in verske skupnosti ni karneval,« je dejal Pupovac in dodal, da osebno sicer nima težav s kritikami in posmehovanjem na svoj račun.
Ocenil je, da se »Hrvaška duši v sovraštvu«, ki se je razširilo tudi na pust. Odgovornost za razširjanje sovraštva vidi v obnašanju vlade, pa tudi cerkvenih krogov in nekaterih medijev, kot je hrvaška radio-televizija (HRT), ki tovrstnih pojavov ne obsodijo nedvoumno in pravi čas.
Pupovac je danes v pogovoru za regionalno televizijo N1 še povedal, da bodo v vrhu Srbske samostojne demokratske stranke (SDSS) razmislili tudi o svoji vlogi pri podpori vladajoče večine v hrvaškem saboru.
Hrvaška vlada se na sporno pustovanje v Kaštelih ni odzvala.
Lutka ima praviloma podobo katere od hrvaških znanih osebnosti
Med pustom v Dalmaciji je vrhunec zabave zažiganje lutke, poimenovanje krnja, ki je tradicionalno odgovorna za vse težave, ki jih je imelo lokalno prebivalstvo v preteklem letu. Lutka ima praviloma podobo katere od znanih osebnosti na Hrvaškem, kar je bil v Kaštelih letos Pupovac.
Na Hrvaškem je razburila tudi sobotna oddaja hrvaške televizije o pustu, v kateri so nastopili člani glasbene skupine Koktelsi v partizanskih in nacističnih uniformah. Najprej so simulirali medsebojni oboroženi spopad, nakar je pevec s čelado, na kateri sta bili črki SS, odpel pesem Za dobre stare čase.
Člani kvarnerske skupine menijo, da je bil njihov nastop zabaven in smešen, kot se za pust spodobi. Dodali so še, da so v nedeljo igrali tudi na pustovanju v Ljubljani, je poročal Novi list na svoji spletni strani.
Na pustne dogodke na Hrvaškem se je odzval tudi srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je v ponedeljek vse hrvaške predstavnike oblasti pozval, naj z resnostjo obravnavajo vsak incident in napad na Srbe, četudi se zgodijo v kontekstu pustovanja.
V hrvaških osnovnih šolah o Srbih večinoma z negativnimi stereotipi
Hrvaški zgodovinski učbeniki v osnovnih šolah Srbe večinoma predstavljajo skozi negativne stereotipe, ki so nastali med vojno na Hrvaškem, navaja časopis Historijski zbornik, ki ga objavlja najstarejše hrvaško društvo zgodovinarjev Hrvaška povjesnica. Kot so dodali, je vendarle videti odmike od takšnih etnocentričnih pristopov.
Avtor prispevka Domagoj Švigir je analiziral vseh 36 učbenikov za zgodovino, ki so jih uporabljali v hrvaških osnovnih šolah od leta 1990 do leta 2012.
Ugotovil je, da obstajata dve fazi ustvarjanja stereotipov, prvič po letu 1992, ko je bila ustvarjena podoba vojaških spopadov v preteklih odnosih med Hrvati in Srbi, in nato po letu 1996, ko so pri pouku uvedli več šolskih učbenikov za zgodovino, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Švigir je ocenil, da je prva skupina učbenikov ustvarjala izrazito negativne stereotipe o Srbih s pomočjo generalizacije in diskriminacije ter zoperstavljanja med "njimi" in "nami". Kot enega ključnih pojmov je izpostavil "velikosrbsko hegemonijo" ter trditve, da so Srbi sami krivi za svojo usodo, tudi če so bili žrtve. Meni, da gre za etnocentrično interpretacijo zgodovine.
V drugi skupini so učbeniki, ki Srbe poskušajo predstaviti bolj uravnoteženo in odmerjeno ter z več spoštovanja. V teh učbenikih so skušali slediti evropskim kriterijem pri izbiri vsebin ter vzpostaviti kritičen in večstranski pristop pri opisih spopadov in drugih tem.
Ob tem ostaja težava, da je država določila učne načrte in programe, ki strogo določajo vsebine, ki jih morajo obravnavati učbeniki, kar pušča malo možnosti za bolj inovativen pristop, je še ocenil avtor raziskave.
Dodaja, da kljub prizadevanjem številnih strokovnjakov v preteklih letih učni načrt še ni spremenjen. Največ nesoglasij je bilo zaradi vsebine pouka zgodovine in hrvaškega jezika.
