Trumpova administracija, ki je sredi usklajevanj novega celovitega trgovinskega sporazuma s Kitajsko, tako nadaljuje s politiko, s katero želi po lastnih navedbah zagotoviti bolj poštene in uravnotežene trgovinske in nasploh gospodarske odnose z velikimi zunanjetrgovinskimi partnericami.

Za Indijo in Turčijo je v ZDA do zdaj veljala preferencialna trgovinska obravnava v okviru splošnega sistema preferencialov znotraj ureditve Svetovne trgovinske organizacije. Ta nekaterim državam v razvoju dovoljuje ugodnejšo obravnavo okoli 2000 izdelkov pri uvozu v ZDA v zameno za izpolnjevanje nekaterih pogojev. Med temi je tudi zagotavljanje »poštenega in razumnega« dostopa na svoje tržišče za ameriško blago.

Trump je že vse od začetka mandata izjemno občutljiv na po njegovem prepričanju nepošteno trgovinsko obravnavo, ki jo imajo ZDA pri svojih trgovinskih partnericah. Ves čas namreč poudarja, da je do zdaj praktično ves svet izkoriščal gospodarsko najmočnejšo državo na svetu, z njim pa se je to spremenilo.

Spustil se je tako v trgovinsko vojno s Kitajsko, pogosto grozi tudi EU, Kanado in Mehiko je primoral v nov severnoameriški trgovinski sporazum, ki sicer še ni začel veljati, ostre puščice usmerja tudi proti nekaterim drugim azijskim državam.

Trump: Indija uveljavlja vrsto ovir

Tokrat se je lotil Indije, ki se s hitro rastjo prebija v sam vrh največjih svetovnih gospodarstev, in Turčije. Indija je predlani uživala največje koristi omenjenega sistema ugodnejše obravnave. Te je bil deležen indijski uvoz v vrednosti 5,7 milijarde dolarjev. Turčija se je med državami, vključeni v shemo, z 1,7 milijarde dolarjev beneficiranega uvoza uvrstila na peto mesto, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Ocenil sem, da Indija ni postregla z zagotovili, da bo ZDA omogočila pošten in razumen dostop do svojega trga,« je v pismu kongresu, ki je v ponedeljek zaokrožilo v medijih, zapisal Trump in dodal, da azijska velesila uveljavlja vrsto ovir, ki imajo resne negativne učinke na ameriško trgovino. Zagotovil je, da njegova odločitev ni samovoljna, saj so pred njo potekala intenzivna usklajevanja z New Delhijem, in da bo tudi v prihodnje podrobno bdel nad indijskim izpolnjevanjem pogojev za vključenost v shemo ter po potrebi spremenil odločitev.

Za Turčijo pa je argumentacije drugačna. V Trumpovi administraciji so prepričani, da je turško gospodarstvo doseglo zadostno raven razvitosti in diverzificiranosti, da bi ostalo del sheme preferencialne obravnave. Ob tem je Trump v pismu kongresu ugotovil, da je Turčija že zapustila podobne sheme nekaterih drugih razvitih držav.

Na odločitev so se že odzvali v New Delhiju, kjer so poudarili, da negativni učinek Trumpove napovedane odločitve - za uradno izključitev obeh držav ima 60 dni časa - ne bo prevelik, saj gre za manj kot šest milijard dolarjev od skupno 80 milijard vrednega indijskega izvoza v ZDA.