Spoznanja o škodljivem vplivu azbestnih vlaken na zdravje so že pred dvajsetimi leti pripeljala do prvih omejitev pri uporabi, sledila je prepoved prodaje, kljub temu pa je azbest ostal povsem običajen sestavni del našega okolja.
V času, ki je minil od prepovedi prodaje azbestnih izdelkov, so se ti približali izteku življenjske dobe. Azbestna kritina na naših strehah je stara in poškodovana, saj se plošče zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom luščijo in pokajo. Azbestna vlakna, ki jih s prostim očesom ne vidimo, povzročajo poškodbe na pljučih že pri enkratni izpostavljenosti. Posledice so lahko nekatere vrste pljučnih rakov in azbestoza; bolezni, pri katerih je razvoj počasen in lahko izbruhnejo tudi več desetletij po enkratnem stiku z azbestom. V optimalnih pogojih bi bila azbestna kritina strokovno odstranjena, še preden se njeno stanje poslabša, ampak v resnici je tako, da imamo v Sloveniji še vedno številne stanovanjske hiše, bloke, pomožne objekte, lope in drvarnice prekrite z azbestno kritino, ki nujno zahteva varno odstranjevanje in menjavo, ne glede na velikost ostrešja.
Preprečiti moramo vse poškodbe azbestnih izdelkov
Zakonodaja dovoljuje odstranjevanje azbestne kritine v lastni režiji, a le za manjše strehe s površino do 300 m2. Večje objekte morajo razkriti pooblaščena podjetja, ki morajo pri tako velikih ostrešjih pripraviti projektno dokumentacijo, pridobiti okoljsko dovoljenje in ustrezno opremiti delovišče. Delavci, ki rokujejo z azbestnimi izdelki, se morajo zaščititi z obrazno masko in očali, nositi morajo prahotesen kombinezon za enkratno uporabo, na rokah imajo gumijaste rokavice, na nogah škornje. Vsa oblačila in oprema morajo biti takšni, da se jih po uporabi enostavno opere ali varno zavrže. V objektu se med odstranjevanjem kritine ne smejo zadrževati stanovalci, zapre se vsa okna, vrata in zračnike. Delavec na strehi z ročnim razpršilnikom vlaži kritino, ki jo postopoma dviguje in odlaga na paleto na dvigalu ali na drug način počasi spušča na tla. Kritine se ne žaga, vrta ali odmetava. Na tleh se kritino še enkrat navlaži in zloži na folijo na paleti, zavije z raztegljivo folijo in nepredušno povije v debelejšo folijo ter jasno označi z napisom »azbestni odpadek«.
Tudi zaščitna obleka je azbestni odpadek
Po odstranitvi kritine moramo očistiti ostrešje. Krovci, pooblaščeni za odstranjevanje azbestne kritine, posesajo konstrukcijo s sesalnikom, ki je opremljen s filtri HEPA, ostrešje se lahko tudi obriše z vlažnimi krpami. Obstoječe očiščeno ostrešje se lahko uporabi za namestitev nove kritine, če je v dobrem stanju in dovolj nosilno. Pri sanacijah azbestnih streh se investitorji pogosto odločijo za kovinsko kritino, ki običajno ne zahteva posebnih prilagoditev ostrešja. Vse krpe, kombinezone in zaščitne maske po zaključku odstranjevanja in čiščenja zavrže v nepredušno zaprto vrečo za smeti, škornje in rokavice operemo v škafu vode, ki jo v odtok zlijemo skozi krpo. Tudi to zavržemo, vrečo pa zalepimo z lepilnim trakom in prav tako označimo z napisom, da gre za azbestne odpadke.
Nekatere občine ponujajo subvencije
Na odlagališču se odpadke stehta, evidentira in zaračuna po teži. Cene se razlikujejo glede na deponijo, a so grobo rečeno v območju sto evrov za tono odpadkov oziroma deset centov za kilogram. Številne slovenske občine ponujajo subvencioniranje odlaganja azbestnih odpadkov, s čimer skušajo omiliti finančno breme pri sanaciji. Pri načrtovanju menjave strešne kritine se je zato smiselno obrniti tudi na občinske organe, saj hiter spletni pregled pokaže, da takšne subvencije ponujajo vsaj občine Žalec, Postojna, Kočevje, Kamnik in Pivka. Aktualen je tudi razpis Ekosklada za dodelitev kreditov z namenom sanacije azbestne kritine.
Odstranjevanje strehe daneslahko povzroči težavemladostnikom čez dvajset let
Z azbestom se ne srečujemo zgolj na strehah, saj je bil material zaradi izjemnih lastnosti v uporabi v različnih panogah. Zaradi izolativnih lastnosti se ga je v gradbeništvu uporabljalo pri izoliranju, vodovodnih ceveh, v stenskih ploščah, zunaj gradbeništva pa pri gradnji ladij, lokomotiv, avtomobilov ter pri dejavnostih, kjer se uporablja peči ali visoke temperature kot izolacijski material ali sestavino ognjevarnega tekstila. Stroka opozarja, da smo v Sloveniji na področju varovanja okolja pred azbestom zatajili. Od prvih protiazbestnih ukrepov mineva dvajset let, število azbestnih plošč na naših strehah in tudi črnih odlagališčih pa kaže, da se z reševanjem problema še nismo resno soočili. Z izjemo ekosklada ni na državni ravni nobenih jasnih ukrepov za reševanje azbestne problematike, občinske subvencije pa se nanašajo zgolj na stroške za odlaganje odpadkov in ne za odstranjevanje kritine.
