Potem ko sta se Pakistan in Indija v minulih dneh znašla na robu nove vojne, se napetosti na Indijski podcelini počasi umirjajo. Štirideset ubitih policistov, ki jih je v zrak pognal samomorilski bombaš pakistanske teroristične skupine Džaiš e Mohamed, je privedlo do merjenja moči indijskih in pakistanskih zračnih sil ter izmenjave ognja na več sto kilometrov dolgi razmejitveni črti med indijskim in pakistanskim delom Kašmirja. Streli, zaradi katerih je bilo na obeh straneh meje ubitih najmanj 12 ljudi, so v zadnjih dneh potihnili. Kako dolgo bo orožje mirovalo na konfliktnem območju Kašmirja, kjer sta se jedrski regionalni sili s konvencionalnim orožjem v vojno zapletli že trikrat, ne ve nihče.
Pogoste kršitve premirja
Proti obstoječi negotovosti in vedno novim kršitvam premirja ter človekovih pravic na obeh straneh kašmirske razmejitvene črte so se danes v Ljubljani na konferenci o Kašmirju v organizaciji evropskega poslanca Iva Vajgla izrekli številni pripadniki progresivnih in nacionalističnih strank iz pakistanskega dela Kašmirja. Prav zadnji izbruh verjetno versko navdahnjenega terorizma in posledična izmenjava ognja pod Himalajo sta opozorila na nerešeni 71-letni konflikt, ki je posledica delitve mandatnih območij Velike Britanije in želje kašmirskega cesarstva, da postane neodvisna država.
Mir Jahangir iz Narodne študentske federacije je odraščal ob 700 kilometrov dolgi razmejitveni črti razdeljenega Kašmirja, na območju hudih bojev. »Zaradi njih nismo imeli normalnega življenja,« pravi Jahangir in razlaga, da večina Kašmircev svoj zaslužek pridela na poljih ali z dnevnimi deli. Kadar potekajo boji, pa ne morejo obdelovati polj ali se odpraviti na delo, zato tudi ni zaslužka. Po letu 2003, ko sta se državi dogovorili o prekinitvi napetosti, se kršitve premirja še kar nadaljujejo. Močno so porasle v zadnjih dveh letih, pravi Jahangir. »Mladi nimajo priložnosti, da bi dobili službo,« opisuje težke gospodarske razmere in pojasnjuje, da se jih veliko izseljuje.
Tako Jahangir kot drugi udeleženci konference so si zaželeli miru – v zameno za življenje brez grožnje nenehnih spopadov bi bili pripravljeni postaviti na stran celo stremljenje k neodvisnosti Kašmirja. »Indija in Pakistan sta se obvezala, da bosta spor rešila po mirni poti, a to se ne uresničuje že 71 let,« je užaloščeno pripovedoval Naim Kan, direktor kašmirskega kulturnega centra z Dunaja.
Precej ostrih besed so udeleženci konference izrekli na račun Pakistana, ki je sicer prav v teh dneh napovedal novo operacijo zoper ekstremistične skupine na domačih tleh. »Pakistan je Kašmir preoblikoval v odskočno desko za napade terorističnih skupin na indijski del Kašmirja in Indijo,« je ocenil Nasir Aziz Kan, predstavnik združene kašmirske ljudske nacionalne stranke UKPNP.
Pritrdil mu je Sardar Šaukat Ali Kašmiri, generalni sekretar Mednarodnega ljudskega zavezništva Džamu & Kašmir, in opozoril na dvojno igro Pakistana. Čeprav po eni strani območju priznava pravico do samoodločbe, si po drugi strani hoče pripojiti dele ozemlja, je dejal. »Dejansko Pakistan v Kašmirju igra nadomestno vojno z Indijo. Pakistanska obveščevalna služba ISI novači lokalno prebivalstvo v ekstremistične skupine za napade na indijskem ozemlju in v Kašmirju vzdržuje več terorističnih taborov.« A tudi Indija po besedah Kašmirija ni nedolžna, saj v svojem delu Kašmirja prav tako financira določene akterje in stranke.
