Kmetijska zadruga Krka, ki združuje 259 dolenjskih in belokranjskih kmetov, velja za eno večjih v državi. Je največji organizirani pridelovalec vrtnin v Sloveniji, saj njeni kooperanti pridelajo kar 35 odstotkov vse slovenske zelenjave. Njena pomembna segmenta sta tudi prireja mleka in reja živine. Že desetletje pa se sooča z likvidnostnimi težavami. Zapadle obveznosti do bank v zadnjih letih poplačuje s prodajo nepotrebnega premoženja. Tako je, danimo, v predlanskem letu prodala zemljišče na Grabnu ter posestvo Klevevž, že več kot deset let pa je naprodaj tudi zadružni nakupovalni center, velikanska poslovna stavba, v kateri ima zadruga sedež.
Zapirajo nedonosne trgovine
Po besedah direktorja zadruge Antona Prusa se je vodstvo v lanskem letu ukvarjalo predvsem s poslovno in finančno sanacijo, da bi zadrugo ponovno pripeljali do pozitivnega poslovanja. Tako so se postopkov po njegovih besedah lotili bolj ostro kot v preteklosti, kar pomeni, da so krepko zniževali stroške storitev, večinoma z upokojevanjem zmanjšali število zaposlenih s 136 na 94, zaprli poslovni enoti v Škocjanu in Dragatušu, ki nista prinašali želenih rezultatov. Tako naj bi po Prusovih besedah letos prišli do bistveno boljšega poslovnega rezultata. »Ključni cilj je seveda pozitivno poslovanje, za katero smo lani vzpostavili vse pogoje. Vendar brez likvidnostnih sredstev, ki nam jih lahko zagotovijo le banke, bo težko,« priznava Prus.
Minulo leto so sklenili z 20 milijoni evrov prihodkov, kar je petina manj kot leta 2017, še vedno pa se soočajo s precejšnjo izgubo, čeprav je bila lanska v višini 355.000 evrov za četrtino manjša v primerjavi z rezultatom tekočega poslovanja v letu prej. Na izgubo so po Prusovih besedah vplivale tudi odpravnine zaposlenim v višini več kot 100.000 evrov, glavni vzrok za padec prihodka pa pripisuje že omenjenemu zaprtju nedonosnih trgovin ter manjši veleprodaji.
Toča oklestila lanski pridelek bučk, paprike…
Glede na to, da kooperanti novomeške zadruge pridelajo več kot tretjino vse slovenske zelenjave, so jo v lanskem letu posredno močno udarile tudi vremenske razmere. Dolga zima, ki je trajala skoraj do konca marca, ter toča, ki je na Šentjernejskem polju klestila dvakrat in dodobra zdesetkala pridelek paprike, bučk, melon ter druge zelenjave, ki raste na prostem, sta povzročili izpad več kot desetine pridelka, kar v tržni vrednosti pomeni okoli 150.000 evrov.
»Za kmete je bilo zelo težko leto,« pravi predsednik KZ Krka Pavel Vidic. »Cene na trgu so bile ves čas nizke, pogosto je tudi zamujanje plačil, a kmet želi čimprejšnje in čim boljše poplačilo, saj želi čim prej investirati naprej, sicer kmetija stagnira.« Kot pravi, brez povezovanja in skupnega nastopa na trgu ne gre. Manjši in srednje veliki kmetje se sicer večinoma povezujejo z zadrugami, večji pa na trg vstopajo samostojno. »Trudijo se prodati pridelke za vsako ceno, posledično pa s tem sami sebi dolgoročno delajo škodo,« dodaja.
Kot dodaja direktor trženja Robert Tomazin, si bo zadruga minulo leto zapomnila predvsem po padcu odkupnih cen pridelkov zaradi cenenega uvoza, predvsem na področju zelenjave in tudi mesa. »Kljub temu nam je uspelo zadržati pridelavo in proizvodnjo na ravni iz preteklih let,« dodaja. Je pa zadruga zaradi že omenjenega opuščanja kmetij odkupila okoli milijon litrov mleka manj kot v preteklosti, to je 18 milijonov litrov, dodaja Tomazin.
