Pred odhodom v gore je prav, da pomislimo tudi na to, da tempo in zahtevnost ture prilagodimo psu in ne sebi. Morda kdaj našo pasjo srečo celo pustimo doma, ker ji bo tam, če res dobro pomislimo, bolje. »Tako kot mi potrebujemo kondicijo, jo potrebuje tudi pes in to moramo imeti v mislih. Če se konec tedna pogosto odpravljamo v hribe, je prav, da nas pot tudi med tednom zanese na kakšen okoliški hrib, saj bomo tako vsi pridobili kondicijo,« je povedala Urška Drofenik, ki bo sredi marca na Vršiču skupaj z izkušenimi vodniki in inštruktorji gorske reševalne službe in enote reševalnih psov ter ekipo Dogs4Motion pripravila delavnico varnega gibanja v gorah s psom.
Nujna prva pomoč v nahrbtniku
Pred odhodom s psom v hribe ne smemo pozabiti, da nas bo spremljal tudi pes. Tako moramo tudi zanj vzeti zadostno količino vode. Drofenikova vanjo vlije nekaj kapljic jogurta ali mleka. »Le tako lahko dosežem, da je kuža ustrezno hidriran, ker pozimi noče piti vode. Glede na to, da imam psičko, ki nima poddlake, imava s seboj tudi plašček, ki ji ga oblečem na vrhu, da se ne ohladi, med gibanjem pa je običajno brez njega, razen če je res mrzlo ali piha,« je svetovala sogovornica. Omenila je še nekaj kosov prve pomoči, ki jih je smiselno dati v nahrbtnik. »Elastični povoj, vata in samosprijemljivi povoj so pripomočki, ki so zelo priročni za povijanje v primeru zlomljenega kremplja ali kakšne druge nevšečnosti. Poleti pa se v hribe zaradi možnosti srečanja s kačami ne odpraviva brez zvončka. Ni ravno stoodstotna metoda, a verjamem, da bo kača prej zaznala tresljaj zvončka kot pa hojo psa.« Tudi glede ovratnice svetuje v hribih uporabo oprsnice za psa in elastičnega povodca, s katerim bo za lastnika in psa hoja lažja. »Psa na izpostavljenih predelih nikakor ne imejte privezanega nase. Če mu ne zaupate, se poti lotite drugače, saj se že majhna nepazljivost lahko konča tragično. Seveda je najboljši občutek, da imate psa spuščenega, vendar imejte v mislih, da v hribih niste sami, zato naj bo pes pod nadzorom, odpoklic pa stoodstoten, predvsem v primeru, ko vam bo pot prečkala srna ali kakšna druga rogata žival.«
Hribe osvajamo po korakih
Čisto naravno je, da želimo prehitevati dogodke in novega štirinožnega družinskega člana čim hitreje vpeljati v naš svet, naše navade in hobije, vendar je veliko bolj priporočljivo, da prvo leto posvetimo šolanju, navezovanju stika ter igri. »Psi rastejo hitro, žal pa vezi med sklepi ne dohajajo vsega skupaj, zato daljše kontinuirano gibanje (tek) in hoja navzdol nista ravno priporočljiva, če kasneje nočete imeti težav s sklepi ali kakšnimi drugimi poškodbami,« je pojasnila sogovornica, ki se prav tako zaveda, kaj pomeni imeti doma mladiča, polnega energije, in kako zelo si z njimi želi v hribe. »Prav zato svetujem, da poiščete lažje dostopne izletniške točke. Hoja navzgor ni tako problematična kot hoja navzdol, tako da izberite vzpon po poti, do izhodišča pa se raje vrnite po cesti oziroma sestopajte s psom na povodcu, da lažje nadzorujete njegovo brezglavo divjanje.«
Tudi sneg je v zimskih mesecih za psa sila zabaven, večina psov ga obožuje. »Vendar je prav zaradi mraza priporočljivo turo primerno skrajšati, biti moramo pozorni na to, da bo pes pil vodo in ne bo jedel snega med potjo,« je dodala sogovornica. Odsvetuje turo, kjer bi pri vzponu potrebovali cepin in dereze. »Res je, da so prav cepin in dereze osnovna oprema, ki mora biti v zimskih razmerah v nahrbtniku, tako da razmislite, na katero turo se boste odpravili in ali je ta primerna tudi za psa.« Prav tako lahko globok sneg in led predstavljata težavo, lahko pride do hitrejše izčrpanosti, lahko pa tudi do zadušitve pod snegom, če je kuža manjše rasti in večino časa preživi pod pršičem.
