Dejstvo je, da se nekatere stvari s prevodom izgubijo. Prav tako drži, da je določene stvari treba prevajati z občutkom, saj dobesedni prevod ne pove tega, kar je z nečim v originalu mišljeno. No, pa tudi na razliko med izgovarjavo in kako se neka reč zapiše, je treba biti pozoren. Drugače se hitro zgodi, kar smo pred kratkim zasledili ob gledanju neke humoristične serije. V njej se kolega drugemu opraviči z besedno zvezo »my bad«, kar bi pomenilo, da je priznal zmoto, da je torej rekel »moja napaka«. No, prevod v podnapisih pa je bil »moja postelja«. Kar se v angleščini zapiše kot »my bed« (torej s črko e namesto a), izgovori pa se povsem enako kot »moja napaka«.
Kakor koli, pri vsem skupaj hitro pridemo tudi do prevodov naslovov filmov. Tu so mnenja o tem, ali je naslov najbolje prevesti, kar vendarle naredijo z večino, ali pa ga zamenjati s povsem drugim, pač glede na vsebino določenega filma, različna. V drugo »kategorijo« spada denimo tudi film Avto smrti iz leta 1971, ki ima v originalu naslov Vanishing point – kar bi se morda lahko prevedlo kot Izginjajoča točka ali pa Točka izginjanja. Da, Avto smrti je zagotovo lepše in boljše, sploh ker ima ta naslov glede na vsebino filma smisel. Avto smrti pa je v tem primeru dodge challenger R/T letnik 1970.
Film kot dolga vrtoglava vožnja
In dejansko tudi gre za avto smrti, saj se glavni junak Kowalski (Barry Newman), nekdanji policist in vietnamski veteran, ob koncu filma s challengerjem z vso hitrostjo zaleti v dva na cesti parkirana buldožerja, s katerima mu kalifornijska policija nastavi blokado. S tem, torej eksplozijo avtomobila in požarom, se film na malce nenavaden način tudi konča, potem ko prej Kowalski policistom za volanom uspešno beži ves čas. Če poenostavimo, njegova naloga je, da belega dodgea challengerja iz Denverja do San Francisca prepelje v petnajstih urah, zaradi »nore« vožnje pa se na tej poti zaplete v različne »dirkaške« konflikte s policijo in drugimi udeleženci v prometu.
Če pri več različnih filmih z več različnimi avtomobili govorimo o vrtoglavih »epskih« vožnjah, ki so posledica bega pred policijo ali tistimi, ki so na drugi strani zakona, so film Avto smrti številni označili za eno samo veliko vrtoglavo avtomobilsko zasledovanje, saj si prizori voženj z že omenjenim avtomobilom dejansko sledijo drug za drugim, pri čemer je eden najatraktivnejših tisti, pri katerem se Kowalski pomeri z voznikom jaguarja E-type roadster in prvi zapelje na most z enim voznim pasom, medtem ko jaguar konča v reki. Kowalski ob tem preveri, kako je z voznikom, nato pa že hiti naprej, saj so mu za petami policisti in s tem nove cestne akrobacije…
Večina jih je ostala celih
Po besedah režiserja filma Richarda Sarafiana je idejo za uporabo dodgea challengerja dal eden od vodilnih mož pri studiu 20th Century Fox Richard Zanuck. S tem je želel vrniti uslugo Chryslerju (pod katerega spada znamka Dodge) – ta je namreč studiu svoje avtomobile za snemanje različnih filmov večkrat posojal za vsega dolar na dan. Z izbiro pa je bil zadovoljen tudi koordinator kaskaderjev Carey Loftin, ki sta ga pri avtu navdušili moč (okrog 380 konjev), trdnost in vzmetenje. Kljub temu so osem challengerjev, kolikor so jim jih posodili pri Chryslerju, med snemanjem dodobra uničili, zato so vmes kakšnega pokrpali tudi tako, da so vzeli kak sestavni del drugega. Na koncu so jih v takšnem ali drugačnem stanju kar sedem vseeno vrnili proizvajalcu, medtem ko usoda zadnjega ni znana.
Da, to pomeni, da tudi osmi primerek ni zgorel v omenjeni eksploziji na koncu filma, saj so za ta kader uporabili drug avto – izrabljenega tri leta starega chevroleta camara, ki so ga dodobra napolnili z razstrelivom. In še ena zanimivost: ljubitelji filma so izračunali, da bi Kowalski, če bi želel izpolniti zadano nalogo, na dobrih 1950 kilometrih med Denverjem in San Franciscom moral voziti s povprečno hitrostjo več kot 130 kilometrov na uro. Kar naj bi bilo glede na konfiguracijo ceste in avto, ki ga je imel na voljo, izvedljivo. Če se seveda ne bi, in to z nasmeškom na obrazu, zaletel v cestno blokado…
