»Spoštljivo komuniciranje s plačniki rtv-prispevka je naložba v partnerski odnos, medsebojno razumevanje, zaupanje in spoštovanje,« je opozorila Todorovska. Po njenem mnenju je rekordno število odzivov v letu 2018 v velikem delu posledica boljšega razumevanja vloge varuha ter tudi programskih standardov in poklicnih meril Radiotelevizije Slovenija (RTVS).

Gledalci in poslušalci želijo izvedeti razloge, zakaj RTVS sprejme posamezne odločitve in ali so te v skladu z vlogo javne radiotelevizije, je dejala. Ob tem je spomnila na uvedbo obvezne registracije za dostop do arhivskih tv-vsebin na portalu MMC, ki je v javnosti izzvala veliko slabe volje, a je kljub temu ostala brez pravega pojasnila vodstva.

Odzivi javnosti so po njenih besedah tudi izraz želje po natančnem, preverjenem in uravnoteženem poročanju. Prav tako pa je iz odzivov razvidno, da ima javnost še vedno pomanjkljivo vedenje o tem, kaj vse ustvarja RTVS oz. da RTVS ni zgolj televizija, je dejala. Dodala je, da bi zato morali na RTVS narediti bistveno več za promocijo.

Na očitek »notranje javnosti« na RTVS, da je varuhinja nekakšna nadurednica, je Todorovska odgovorila s pojasnilom ustvarjalcem, da vsaka kritika ali pritožba še ni gonja ali napad, občinstvu pa, da varuh gledalcev in poslušalcev ne izreka kazni, ampak predlaga izboljšave. Vendarle pa se mora varuh po njenih besedah kdaj tudi vprašati o uredniških odločitvah.

Opazna radikalizacija stališč

Varuhinja se je dotaknila tudi nasploh javne razprave v slovenskem prostoru o vlogi javne radiotelevizije. Ocenila je, da je leto 2018 prineslo opazno radikalizacijo stališč o nepotrebnosti RTVS. Po njenih besedah takšna stališča (pre)pogosto »slonijo na mitih, da je RTV enako televizija in da se RTV plačuje, komercialke pa so zastonj«.

Sicer je v letu 2018 na naslov varuha po e-pošti, spletnem obrazcu, telefonu in pošti prispelo 1865 odzivov javnosti, kar je 428 več kot leto prej in največ od začetka delovanja varuha leta 2008. Največ jih je prispelo avgusta (259), in to predvsem zaradi televizijskega intervjuja z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom.

Tradicionalno veliko odzivov je bilo povezanih z lanskoletnimi državnozborskimi in lokalnimi volitvami. Nasploh se je več kot polovica oz. 54 odstotkov obravnavanih odzivov nanašalo na programe televizije. V zvezi s spoštovanjem programskih standardov ter poklicnih meril in načel novinarske etike je bilo največ odzivov na informativne in kulturno-umetniške programe.

Vsebinske pritožbe so se največkrat nanašale na natančnost, preverjanje, verodostojnost virov, celovitost, nepristranskost, obseg mnenj, pravila žanrov, uravnoteženost pogovornih oddaj, obravnavo ranljivih družbenih skupin, izbor tem, mešanje promocije in informacije ter javno delovanje programskih ustvarjalcev.

Gledalci so se po besedah Todorovske pogosto pritoževali »tudi zaradi sheme, ponovitev in oglasov, poslušalci zaradi glasbe, uporabniki MMC pa zaradi moderiranja komentarjev«.