Na javni poziv predsednika države Boruta Pahorja, s katerim išče namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK), se je odzvala le Helena Miklavec. Predsednik države je postopke za imenovanje novega namestnika KPK začel več kot štiri mesece pred iztekom petletnega mandata sedanjega namestnika predsednika KPK Igorja Lambergerja. Kandidaturo Miklavčeve bodo zdaj iz predsednikovega urada posredovali izbirni komisiji, ki bo preverila, ali kandidatka izpolnjuje vse pogoje, ter hkrati ocenila, ali je primerna.
Izbirna komisija se bo tako sestala najpozneje v petek, svoje mnenje o kandidatki pa bo predsedniku države poslala najpozneje v prvem tednu aprila. Komisija je v svojem delu samostojna, predsednik pa lahko imenuje le tiste kandidate, ki jih kot primerne oceni izbirna komisija, če je teh več, jih uvrsti v ožji izbor. Lahko pa se predsednik odločil, da ne imenuje nobenega izmed kandidatov, ki mu jih predlaga komisija, in ponovi postopek javnega poziva. Tako se je denimo odločil decembra 2017, četudi je tedaj izbirna komisija v ožji izbor uvrstila kar tri kandidate.
Izbirna komisija je sklicana vsakič znova, tokrat pa v njej sodelujejo poslanec Ivan Hršak kot predstavnik državnega zbora, Benjamin Flander kot predstavnik vlade, Jana Petrič kot predstavnica sodnega sveta, Helena Kamnar kot predstavnica uradniškega sveta ter Erik Brecelj kot predstavnik nevladnega sektorja.
Vsi trije člani senata KPK sicer praviloma niso imenovani hkrati, razen v primeru izrednih okoliščin, denimo ko ves senat hkrati odstopi iz položaja. To se je zgodilo novembra leta 2013, ko so odstopili dotedanji predsednik KPK in kasnejši pravosodni minister Goran Klemenčič ter njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek. Mandat obeh namestnikov predsednika KPK sicer praviloma traja pet let, mandat predsednika KPK pa šest let. Aktualnemu predsedniku KPK Borisu Štefanecu se tako mandat izteče marca prihodnje leto, Lambergerju junija letos, Urošu Novaku, ki je bil imenovan po odstopu Alme Sedlar, pa leta 2023.
Sicer pa dejstvo, da se je na poziv predsednika republike odzvala zgolj ena kandidatka, zgovorno priča o ugledu te institucije. Zanimanje kandidatov, ki bi se želeli potegovati za mesto v senatu KPK, je ob vsakem predsednikovem javnem pozivu manj. Leta 2014 se je na razpis za namestnika predsednika KPK prijavilo kar 23 kandidatov, decembra leta 2017 osem in potem, ko nihče izmed teh ni bil izbran, se je na ponovni javni poziv februarja lani ponovno prijavilo osem kandidatov. Letos zgolj še ena kandidatka.