Odbor državnega zbora za kulturo je na današnji seji predstavitev kandidata za ministra za kulturo Zorana Pozniča ocenil kot ustrezno; z enajstimi glasovi za (in tremi proti) je tako prižgal zeleno luč za njegovo potrditev. Med tekočimi projekti, ki jih je nujno nadaljevati ter še letos tudi uresničiti, je Poznič navedel sprejem tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki je po njegovih besedah tako rekoč že pripravljen in bi bil lahko operativen do poletja, pripravo in sprejem prenovljene medijske zakonodaje ter sprejem novega nacionalnega programa za kulturo (NPK) za obdobje 2020–2026.
Omenjene prioritete seveda niso nove, je pa Poznič pokazal tudi nekaj dolgoročnejšega premisleka: tako je pri zakonu o kulturnem evru poleg vlaganj v infrastrukturo in ohranjanje kulturne dediščine poudaril še potrebo po pospešeni digitalizaciji, omenil je tudi, da se trenutni medijski zakon ne dotika vseh novih tehnologij in z njimi povezanih možnosti komuniciranja oziroma medijskega podajanja vsebin, zato ga bo treba ustrezno nadgraditi ter v njem bolj jasno obravnavati vprašanje sovražnega govora. Na spletu naj bi se po njegovih besedah našel še prostor za »medije, ki bi podpirali kritiko na kulturnem področju«, in raziskovalno novinarstvo. Podobno je za novi NPK menil, da bo moral biti »prilagojen razmeram, ki jih lahko pričakujemo v obdobju, za katero bo zasnovan«, vanj pa bo treba vpeljati tudi vsebine, ki jih lahko za zdaj »morda le slutimo«.
Med temeljnimi cilji, ki naj bi ob postopni rasti sredstev za kulturo, določeni s koalicijsko pogodbo, omogočili ponoven napredek področja, je omenil tudi debirokratizacijo, poenostavitev postopkov sprejemanja odločitev in predvsem prevzemanje odgovornosti – prav v tej smeri naj bi se v prihodnjih mesecih premaknilo tudi ministrstvo za kulturo, kjer naj bi se vzpostavila ekipa, »ki bo pripravljena na delo in bo prevzemala odgovornost«. Še pred tem pa bo moral poskrbeti za ureditev odnosov na ministrstvu: »Najprej želim preveriti trenutno stanje, vendar že prepoznavam tudi potrebo po reorganizaciji dela,« je pojasnil. Meni, da je mogoče pri tem veliko doseči tudi s pomočjo temeljitega dialoga.
Zavzel se je še za izboljšanje položaja nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi, podprl postopen dvig sredstev za slovensko filmsko produkcijo, glede pokojnin za zaslužne ustvarjalce pa je menil, da je treba tem, ki so prispevali k slovenski kulturi, omogočiti dostojanstveno preživljanje starosti. Priznal je tudi, da čisto z vsemi tematikami še ni podrobno seznanjen (na primer s položajem na RTV Slovenija, pri čemer dviga naročnine sicer ne podpira), da pa se je »pripravljen učiti in podučiti«.
