V slovenski ligi je razlika med vodilnim Mariborom in Olimpijo ostala sedem točk. Potem ko so oslabljeni Ljubljančani že v soboto zvečer premagali Celje, se je Maribor danes mučil na gostovanju v Kidričevem. Vijoličasti so začeli igrati šele, ko je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Aleks Pihler. Luka Zahović je bil strelec iz edine priložnosti, ki so si jo gostje priigrali na tekmi.
Savić in Suljić zasenčila Požega Vancaša
Olimpija je zaradi izkušenj in navdiha posameznikov premagala naivno Celje, ki je imelo v prvem polčasu dve priložnosti, da tekmo obrne sebi v prid, na koncu pa je lahko srečno, da v Stožicah ni doživelo katastrofe. Ljubljančani so se v zaključku akcij dobesedno zabavali in iskali atraktivno potezo več, namesto da bi večkrat streljali na gol.
»Odličen vstop v tekmo. Imeli smo šest, sedem polpriložnosti in igrali dinamično. Sredi prvega polčasa je naša igra malo padla, a smo v pravem trenutku zadeli. Drugi polčas je bil povsem naš, Celje ni naredilo nič. Ni še popolno, a smo na pravi poti, igrali bomo še veliko boljše,« je bil vzhičen trener Olimpije Robert Pevnik. Znova je izpostavil, da ne razmišlja o Mariboru, ampak naslednji tekmi s Triglavom, da povežejo tri zmage zapored pred velikim derbijem 16. marca v Stožicah.
Driblerja Savić in Suljić, ki sta atraktivno zrežirala drugi gol, sta povsem zasenčila zvezdnika gostov Rudija Požega Vancaša, za katerega je dober poznavalec razmer v celjskem klubu pripomnil, da je igral tako, kot je treniral ves teden. Morda je bil z mislimi še pri prestopnem roku, ki se je v nekaterih državah končal 1. marca. Požega Vancaša je v mali žep pospravil njegov čuvaj, 19-letni bočni branilec Eric Boayake iz Gane, ki je tudi prispeval podajo za prvi gol Olimpije. Vodilni gol Olimpije je dosegel Matic Črnic, ki je do tedaj s svojo igro in kopico potez, ki so skregane z nogometno logiko, jezil gledalce, nato pa rutinirano zadel.
»Zaslužena zmaga Olimpije. Tekma v Stožicah je bila hitrejša, kot smo je vajeni. Hitre igralce Olimpije smo pokrivali zelo naivno, mladostniško. Zadovoljen sem z drugim delom prvega polčasa, ko bi morali zadeti. Po prejetem golu smo razpadali, ni bilo več discipline v igri. Imeli smo premalo razpoloženih igralcev za natančno podajanje žoge v pravem trenutku,« je tekmo videl trener Celja Dušan Kosič.
Olimpija je bila zdesetkana brez Kronavetra, Gorenca (poškodovana), Bagnacka (rdeči karton) in Mujčića (dokumenti za prestop še vedno niso urejeni). Putinčanin, štoper na tekmi v Krškem, je bil na tribuni kot četrti tujec (peti je bil Alić), zato je mesto v osrčju obrambe zavzel 17-letni Matija Burin, ki je odigral brez večjih napak. V napadu je očitno, da je Lupeta kot centralni napadalec nenevaren, saj izgublja dvoboje in težko dobi skok, veliko bolj je uporaben na krilu. Ljubljančani so bili zaradi pomanjkanja višine povsem nenevarni iz prekinitev. Glede na zasedbo bodo v škripcih, ko bodo naleteli na kakovostnejše tekmece, kot sta Krško in Celje.
Razliko je sprožila izključitev
Nevarno je v Kidričevem živel Maribor. »Ni redko, da moštvo, ki je favorit, trepeta do konca za zmago,« je moral priznati tudi Darko Milanič. Prednost pred Olimpijo je spet sedem točk. »Te tekme ne smemo pozabiti. Po resnici pa jo moramo hitro spakirati, vzeti tri točke z veseljem.«
Kotalila se je vijoličastim že žoga po črti, obe vratnici je z enim strelom zadel Dejan Petrovič. Po uri igre je nato Rade Obrenović izključil Aleksa Pihlerja. Prav ta odločitev je pognala vijoličaste, kar sta potrdila oba trenerja. »Imel sem občutek, da smo takrat začeli teči,« je povedal Milanič in dodal: »Če bi imeli kompletno moštvo, bi tekmec še naprej igral tako, kot je. Nam se načrta ni uspelo držati, igrali smo preveč nazaj ob čvrsto postavljenem bloku na slabem igrišču.«
Matiji Kovačiću je še uspelo ubraniti »zicer« Luke Zahovića, odbitka po kotu pa ne, ko je bil Zahović na pravem mestu ob pravem času. »Šumari« so imeli več priložnosti, toda Dejan Petrovič, Jure Matjašič in Elvir Maloku niso znali premagati Kenana Pirića. »Nogomet se igra za zadetke, nam pa že na dveh tekmah ni uspelo zadeti. Smo pa proti vodilnemu pokazali, da gradimo, čas bo pokazal, da smo na pravi poti,« je ocenil Oliver Bogatinov.
Mura po ambient, Domžale po točko
Novi reflektorji. Posodobljena klubska himna. Ognjemet. Bobni. Vse to so dobili v Murski Soboti. »Res smo si želeli zmagati,« je poudaril tudi kapetan Alen Kozar. Ni šlo. Mura je bila, kot je rekel Ante Šimundža, resda za odtenek bolj željna gola, imela je pobudo, ne pa tudi ideje, kako razrešiti domžalsko uganko.
Simon Rožman brez Senijada Ibričića ni želel tvegati, Domžalčanom je zadoščala točka v dvoboju tekmecev, ki se po Rožmanovi oceni borita za Evropo. »Muri nismo dovolili njene dobre tranzicije. Dobro smo se odločili, prišli smo po točko in jo dobili.« Rožman si je predvsem želel, da bi Domžale pokazale, da znajo ohraniti mrežo nedotaknjeno. »To ni naš model igre, je pa to goli boj za Evropo, kjer smo imeli težave, ko je bilo treba igrati na rezultat.« No, Šimundža še naprej ponavlja, da se Mura primarno bori za obstanek, ne (še) za Evropo: »Točkovne razlike so zelo majhne, nimamo še ratinga, da bi lahko delili nasprotnike na zahtevnejše in manj zahtevne.«
Taktični dvoboj je Muri dal žogo, vendar Luka Šušnjara in preostali niso znali najti poti do gola, Domžale pa so se zadovoljile z enim strelom Shamarja Nicholsona. »S trenerskega vidika smo odigrali dobro, s pristopom in igro smo se oddolžili navijačem,« je rekel Šimundža.
