Če ne bi bilo srebrne kolajne tekačic na smučeh Anamarije Lampič in Katje Višnar v ekipnem sprintu, bi nastop Slovenije na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Seefeldu minil brez odmevnega dosežka, s katerim se krepi in utrjuje ugled panoge v ostri konkurenci športov v Sloveniji. Slovenski smučarji tekači, na katere predvsem funkcionarji v bolj paradnih panogah pod okriljem Smučarske zveze Slovenije (SZS) gledajo zviška kot nebodigatreba in so po denarju pravi reveži v primerjavi s skoki in alpskim smučanjem, so na vrhuncu dosegli najboljši rezultat v sezoni. Pokazali so zmagovalni značaj, saj jih spodrsljaj z napačno izbiro maž in smuči za paradno tekmo v sprintu ni vrgel s tira, ampak še bolj podžgal, da so izkoristili prvo naslednjo priložnost. Znali so spretno povezati slovensko strokovno znanje z norveškim, ki ga je v vlogi trenerja prinesel osvajalec kolajn Ola Vigen Hattestad. Slovenski smučarski tek je v sprintu našel tržno nišo za uspehe. Za večji ugled bodo morali tekmovati tudi na razdaljah, za katere pa je trening precej bolj brutalen in boleč.
Glede na to, kar so slovenski skakalci pokazali na vrhuncu sezone, so se ujeli v enako past kot preostala najbolj priljubljena športa v Sloveniji – nogomet in koš...
Da so vsi štirje slovenski klubi avgusta še v Evropi, je lep uspeh za slovenski nogomet. Ob idealnem razpletu bi v tretjem krogu kvalifikacij za ligo...
