Ko smo kot mladi pohodniki hodili mimo svojčas še prelepih smaragdnih planinskih jezer, smo v mladostni objestnosti kar nekajkrat (brez teh opisanih katastrofalnih ekoloških posledic) pomočili noge in roke v čisto, ledeno mrzlo jezero. Še zlasti smo uživali pri Krnskem jezeru, kjer so se nam okoli nog nemudoma motali celi roji »kljuvajočih« ribic. Torej svojčas ribice ter kopalci niso bili vzrok onesnaženja. Zatorej lahko kot navedeni vzrok preostanejo le še dejavnosti planinskih koč.
V strokovnem članku (Gradbeni vestnik, januar 2008) sem pred dobrimi 11 leti opozoril na že takratno hudo onesnaženje Dvojnega jezera zaradi uvajanja poletnih, hitro naraščajočih, sunkovitih količin gostinskih in sanitarnih odpadnih voda iz Koče pri Triglavskih jezerih. Na podlagi mojega strokovnega znanja in strokovnih praktičnih izkušenj naših severnih sosedov sem prikazal tudi možne strokovne rešitve teh ekoloških problemov.
Šele po skoraj desetletju so v Planinskem vestniku (štev. 10/2017) pod naslovom Odgovorni smo tudi za to, česar ne počnemo, objavili povzetek tega mojega strokovnega članka. Vendar je (vodja svetovalne pisarne PZS za planinske koče in vodja projektne naloge Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS) g. Dretnik povzetku pristavil svoj dodatek: Še o odpadnih vodah. V njem mi je pavšalno očital nekaj pretiranih in napačnih ocen, netočnost ter nepreciznost navedb, kakor tudi zastarelost strokovnih podatkov (o dobro delujočih napravah na Bavarskem). Samo mimogrede, moja opazka: strokovne praktične izkušnje so v primerjavi s teorijo večkrat »netočne«, »neprecizne« in vedno zastarele.
Kar zadeva domneve in obtožbe, da ekološki saboterji (celo s pomočjo helikopterjev) načrtno vnašajo v naša visokogorska jezera škodljive ribe, pa želim pomiriti naše okoljske strokovnjake, saj je namreč znano (na primer pri lagunskih čistilnih napravah), da na jezerih in ob njih pristajajoči ptiči nehote vnašajo ikre med njihovim perjem.
Predvidevam, da so po strokovnih nasvetih g. Dretnika medtem zgradili (po trditvah in opažanjih pohodnikov) hudo smrdeči in slabo delujoči čistilni napravi na Komni ter Kredarici. V Dnevniku pa se predlaga tudi nujno potrebno »optimiziranje« delovanja čistilne naprave ob Koči pri Triglavskih jezerih. Očitno so se torej pri gradnji teh naprav uporabile zgolj cenene, vendar pa za visokogorske okoliščine, zahteve ter potrebe neuporabne tehnologije čiščenja.
John Ruskin je svojčas sledeče razglabljal o cenah: »Na svetu skoraj ni stvari, ki jih nekdo ne bi zmogel izvesti nekoliko slabše in jih prodati nekoliko ceneje. Plačati prekomerno ni modro, vendar je še slabše plačati premalo. Ko plačate preveč, ste zapravili le nekaj prekomernega denarja, in to je tudi vse. Nasprotno, če plačate premalo, izgubite včasih vse, saj nabavljeni predmet ali dejavnost nista v stanju izpolniti namenjeno nalogo. Zakon gospodarstva namreč prepoveduje, da bi za malo denarja prejeli visoko vrednost. Če sprejmete najnižjo ponudbo, morate za riziko, v katerega ste privolili, upoštevati oziroma prišteti določeno vrednost. In če ste to storili, potem imate tudi dovolj denarja, da lahko takoj nabavite nekaj boljšega.«
S pravilnim (nekoliko dražjim) zmogljivim načinom čiščenja odpadnih voda in odvajanjem hranilnih snovi mimo Dvojnega jezera bo narava lahko kmalu sama ponovno vzpostavila prvotno zdravo stanje jezera, brez pomoči strokovnjakov za okolje, lovilnih mrež in drugih dragih pripomočkov.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana