Varuh človekovih pravic je zaradi zapletov pri ustanovitvi in delovanju Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) ugotavljal, ali je bila odločitev o ustanovitvi NISOB sprejeta ob upoštevanju načela dobrega upravljanja in pravice otrok do najvišje dosegljive ravni zdravja, ki jo zagotavlja konvencija o otrokovih pravicah.

V presoji je varuh ugotovil vrsto nepravilnosti, med drugim to, da NIOSB v času izdaje dovoljenja ni izpolnjeval pogojev za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo za zdravje je z izdajo dovoljenja po oceni varuha ravnalo v nasprotju z načelom dobrega upravljanja in načelom otrokove koristi, opredeljene v konvenciji. Ta namreč določa, da morajo biti pri dejavnostih in odločitvah, ki se dotikajo zdravja posameznih otrok ali skupine otrok, otrokove koristi glavno vodilo.

Zato so pri varuhu vladi priporočili, naj pri nadaljnjih odločitvah o zdravstvenem varstvu otrok s prirojeno srčno napako sprejme odgovornost za zagotavljanje zdravstvenih storitev na način in po postopkih, ki bodo zagotovili najvišjo dosegljivo raven zdravja ob upoštevanju načela otrokove koristi.

Kot so poudarili pri varuhu, so namreč otroci upravičeni do kakovostnih zdravstvenih storitev, tako na primarni kot na sekundarni in terciarni ravni. Pri tem je posebej pomembna dolžnost države, da primerno usposobi dovolj številčno delovno silo, ki lahko zagotavlja zdravstvene storitve za vse otroke, in da zagotovi mehanizme nadzora nad kakovostjo storitev, so še zapisali.

Vlada je sicer v četrtek sprejela odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda NIOSB. Ob vzpostavljenem programu v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov po oceni vlade namreč ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.