Gre za dileme in polemike, ki so v resnici zelo stare. V parlamentarnih klopeh in državnih uradih so potekale že v času Avstro-Ogrske. Oblastnike je motilo, da duhovščina v svojih cerkvenih prostorih slovenske otroke uči slovenščino, ko bi vendarle morala prevladati nemščina. Spet z drugačnega ideološkega vidika so podobne teme v času Kraljevine Jugoslavije obravnavali liberalci, po drugi svetovni vojni pa predstavniki komunistične oblasti. Tedanji predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit je na primer na 10. seji tega organa 18. decembra 1969 dejal, da oblast ni proti veri, a da se bo vedno z vso odločnostjo borila proti kakršnemukoli oživljanju klerikalizma in izkoriščanju verskega prepričanja za ozke, protisamoupravne, protisocialistične in protinacionalne smotre. Vsega mesec dni po tem njegovem nastopu se je v Zabukovju nad Sevnico zgodilo nekaj, kar je še dolgo polnilo časopisne stolpce pri nas in na tujem…

Župnik je tudi režiser

Prizadevni člani mladinskega aktiva v Zabukovju radi igrajo vesele ljudske igre. Lani so pripravili kar dve, letos pa so uvideli, da bo šlo tokrat težje, ker so ostali brez režiserja. Sprva so nameravali igrati Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan…«, a so kmalu zatem, ko so pregledali prepisane vloge, ugotovili, da tako zahtevnega dela brez sposobnega režiserja sami ne bodo zmogli postaviti na oder.

Pri tamkajšnjem župniku so dobili manj zahtevno delo »Lovski tat«, in ko so potrebovali režiserja, so se znova spomnili nanj. Brž so bili urejeni tudi drugi problemi: v veroučni sobi so dobili prostor za vaje, ob prihodu v prijetno, toplo sobo se ni bilo treba sezuvati kot v šoli, po vaji pa se lahko ob harmoniki zavrtijo, kolikor jih je volja, pa tudi kak liter lahko prinesejo iz bližnje gostilne.

Mladi so šli po pomoč v župnišče, ker je drugje niso dobili. Osnovna šola Zabukovje ima pet prosvetnih delavcev, med njimi tudi mlado slavistko, vendar kot kaže, nihče ne čuti potrebe, da bi pomagal mladinskemu aktivu pri delu. (…)

Dolenjski list, 25. decembra 1969

Zakaj je župnik tudi režiser

Na kratek zapis sodelavca A. Ž. pod naslovom »Župnik je tudi režiser« smo prejeli nekajkrat daljši odgovor prosvetnih delavcev iz Zabukovja pri Sevnici. (…)

Težave so se začele, ko smo postajali učitelji vedno bolj zaposleni s šolskim delom, svobodnimi dejavnostmi učencev in z izrednim študijem. Na šoli je res pet prosvetnih delavcev, morala pa bi biti še dva, da bi bili normalno zaposleni. Razen vsega tega nas čas sili tudi k nenehnemu izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju, dve učiteljici pa sta materi z otroki. Za delo in samotarsko življenje v Zabukovju prav gotovo nismo tako nagrajeni kot A. Ž. Aktivno sodelujemo pri javnih delih in vseh organizacijah v Zabukovju, zato svetujemo piscu, naj nam v prihodnje ne bere več levitov, zakaj zrnje njegovih besed pada na skalo. Ne vemo, s kakšno pravico si to dovoljuje, imamo svoje predstojnike in smo le njim odgovorni za svoje delo. (…)

Piscu smo dolžni povedati še to, da ni vsak učitelj obdarjen z igralskimi sposobnostmi in da za to delo tudi ni usposobljen. Delovanje sloni na svobodni odločitvi in volji posameznega prosvetnega delavca in nas k temu ne bo prisilil ne dopisnik A. Ž. ne kdo drug. (…)

Dolenjski list, 22. januarja 1970

Kakšna je verska svoboda v Sloveniji

Drugi vatikanski koncil je v Izjavi o verski svobodi postavil tudi naslednje ugotovitve: (…) »Končno pa iz človekove družbene narave in iz samega značaja vernosti izhaja pravica, da se morejo ljudje po nagibih svojega verskega čuta svobodno shajati in ustanavljati vzgojna, kulturna, dobrodelna in socialna združenja«. (…)

Kakšna je ta svoboda, nam priča odgovor, ki ga je dal Lev Modic, rektor ljubljanske univerze, v Delu dne 27. marca. Tam nekdo vprašuje, ali je prav, da režira igro župnik, ko tega nočejo delati učitelji, mladina pa bi rada igrala. Na to vprašanje odgovarja omenjeni partijski voditelj med drugim takole: »Področje delovanja cerkvene organizacije je pri nas določeno z zakonom, ne zajema pa kulturne, športne in podobne dejavnosti. Ne sme jih torej opravljati.« (…)

Tisti idealisti, ki bi radi kot kaplan Čedermac kaj naredili za slovensko mladino in za slovensko kulturo na deželi, ne smejo, ker nimajo »moralnopolitičnih kvalifikacij«. Ali bo zato kaplan Čedermac moral še enkrat na kvesturo, toda ne v Videm, ampak v Ljubljano?

Katoliški glas (Gorica), 16. aprila 1970

Zakaj župnik režira

V letošnji 16. številki našega lista smo prinesli članek z naslovom: »Ali sme župnik režirati?«, kjer smo presodili položaj, ki nastaja v Sloveniji ob dejstvu, da se duhovniki večkrat zanimajo za mladino »preko mej, ki jim jih določa samoupravna družba«. Problem je sprožil polemiko, ki se je razvila v ljubljanskem Delu. Svojčas je Lev Modic, rektor ljubljanske univerze, v odgovoru na pismo nekega bralca ponovno napadel dejavnost Cerkve na Slovenskem, ter končno postavil vprašanje: Zakaj župnik sploh režira?

Na to vprašanje mu je odgovorila v isti rubriki »Pogovor z bralci« ljubljanskega Dela Draga Ahačič. Njeno pismo je izšlo cela dva meseca po Modicevem modrovanju in si ga prej uredništvo verjetno ni upalo objaviti. (…)

Na vprašanje Leva Modica pa odgovarja:

»Župnik režira zato, ker v 25 letih ni bilo storjeno kaj dosti več kot nič za to; da bi mladina dobila ustreznejšega režiserja od župnika; župnik režira zato, ker določene vsemogočne sile zoper interes stvari in včasih celo zoper uradno stališče tistih, ki po svojem položaju za določene dejavnosti v najvišji meri odgovarjajo, samoupravljanju v brk dosledno zatirajo in onemogočajo strokovno delo samostojno mislečih in odgovornih ljudi, hkrati pa favorizirajo prilagodljivi, nemalokdaj šušmarski prakticizem. In čeprav se zdi na prvi pogled absurdno, župnik režira zato, ker v naši družbi vzgojo, kot tudi vse drugo vodi in usmerja predvsem ozki, kratkovidni politični interes, ne pa tudi interes stvari samih.« (…)

Svobodna Slovenija (Buenos Aires), 9. julija 1970

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s