S peticijo »za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja« bi pobudniki radi v prvi vrsti spodbudili široko, pluralno razpravo o evtanaziji. Prepričani pa so, da je tveganje zlorab ob ustrezno urejeni pomoči pri evtanaziji »manjše od tveganja neznosnega in neustavljivega trpljenja in zlorab, ki lahko doletijo človeka brez te pravice«.
Med podpisniki peticije, ki jo je mogoče podpisati na spletni strani pravapeticija.com , so znani igralci, pisatelji, profesorji, kar trije rektorji, 16 zdravnikov, med njimi tudi utemeljiteljica paliativne oskrbe v Sloveniji Josipina Ana Červek. Kot je povedal dr. Dušan Keber, so se ljudje, ki so jih povabili k podpisu, skoraj brez izjeme odzvali na vabilo. Današnje predstavitve, ki jo je moderirala Biserka Meden, predsednica društva Srebrna nit, so se poleg pobudnikov peticije udeležili tudi nekateri podpisniki.
Zdravniki precenjujejo svoje moči
Dr. Keber je odkrito povedal, da je svoje mnenje o evtanaziji spremenil. Za mladega zdravnika je bilo najudobneje, je dejal, da se je osredotočil izključno na varovanje življenja. »A pogledati je treba širše: v tem, da pomagaš človeku ob njegovem koncu, je treba iskati pozitivno.« Tudi v idealni državi z idealnim zdravstvenim sistemom namreč ni mogoče vselej zagotoviti, da bi umirajoči le minimalno trpeli. »Zdravniki svoje zmožnosti precenjujejo,« je dejal.
Podobno je menil arheolog Andrej Pleterski, sin pokojnega akademika Janka Pleterskega, ki si je natanko pred enim letom prerezal žile.V domu so ga »rešili«, saj bi jih sicer lahko doletela kazen. »Tudi izkušnja mojega očeta je pokazala, da medicina ne more vedno tako olajšati življenja, da ne bi potrebovali tudi možnosti, da ga končamo sami,« je bil jasen Pleterski.
Evtanazija je etično vprašanje
Filozofa Igorja Pribca odnos do evtanazije spominja na razprave v nekdanji Jugoslaviji. »Zasebno so ljudje povedali, kaj si mislijo, v javnosti pa so raje molčali.« Kot je dal vedeti, ima pri tem v mislih zlasti zdravnike. »Pripovedujejo nam, da ni nikogar, ki bi takšno pomoč ob koncu življenja potreboval, da ni tako hudih bolečin, da jih ne bi mogli dovolj ublažiti, in da kot družba nismo zreli za razpravo o evtanaziji. Nič od tega ne drži,« je poudaril. Sicer pa »vprašanje evtanazije ni strokovno, temveč etično vprašanje, medicina pa le ena od strok, ki lahko sodeluje v razpravi«.
»Rada bi umrla dostojno in brez muk,« je svoj motiv za podpis pod peticijo strnila otroška zdravnica in psihiatrinja Ana Mikuš Kos. Ob tem je opozorila na spregledano socialno okoliščino. »Kot zdravnica si lahko naberem zdravil, ki bi mi pomagala umreti, če se tako odločim. Tudi denar za odhod v Švico lahko zberem. Mnogi ljudje pa nimajo ne denarja ne znanja. To pomeni, da lahko s tega sveta elegantno odide le elita,« je opozorila.
Možnost evtanazije za več veselja
Glasbenik Robert Pešut - Magnifico je povedal, da je porabil točno eno sekundo, da se je odzval povabilu dr. Kebra. »Ko pomislim, da imam življenje pod komando, da se bom lahko sam odločil, kako bom umrl, mi je lažje. Z uzakonjeno evtanazijo bo v mojem življenju več upanja in več veselja,« je dejal. Za upokojenega ravnatelja Dušana Merca pa je evtanazija oblika tehnološke smrti, ki nastopi malo pred naravno. »Možnost tehnološke smrti nam pomaga, da se ne bojimo naravne smrti in s tem povezanega trpljenja.«
Po mnenju filozofa Darka Štrajna, ki je peticijo podpisal v imenu etike svobode, lahko ta pobuda preraste v vzvod za izboljševanje družbe, kot je bila v 80. letih pobuda za ukinitev smrtne kazni.
Avtorja peticije upata, da se bo nanjo odzvala tudi politika. Nadaljnji koraki naj bi pripeljali do ustreznega zakona, pri oblikovanju rešitev pa bo treba razmisliti o marsičem. Denimo o tem, ali naj velja za vse ljudi ali pa bi določene kategorije veljalo izpustiti, denimo ljudi s težavami v duševnem zdravju, je še povedal dr. Keber.
